Svetovni dan knjige

Dan, ki ga je Unesco leta 1995 razglasil za svetovni dan knjige in avtorskih pravic, 23. april, je tesno povezan s književnostjo: na ta dan leta 1616 so umrli  Miguel de Cervantes, William Shakespeare in Inca Garcilaso de la Vega.

Od leta 2001 podeljuje Unesco tudi naziv svetovna prestolnica knjige. Ta naziv podeli vsako leto enemu od mest, ki kandidirajo; prejme ga mesto z najboljšim programom. Letos je to poljsko mesto Vroclav, leta 2010 je bila Ljubljana.

V Sloveniji  smo svetovni dan knjige razširili v 5-dnevni festival Slovenski dnevi knjige.

Slovenska knjižna produkcija v prejšnjem stoletju

Slovenska knjižna produkcija se po naših podatkih statistično spremlja od leta 1919. V tistem letu je izšlo 389 naslovov knjig in brošur v slovenskem jeziku ali približno 30 naslovov na 100.000 prebivalcev. Poleg teh so založniki ponudili takrat tudi 20 naslovov prevodov in 28 naslovov knjig v tujih jezikih; naši viri navajajo še, da je 46 slovenskih publikacij takrat izšlo tudi v tujini. Med izdanimi naslovi je bilo 55 naslovov leposlovnih del ali okrog 4 na 100.000 prebivalcev. Manj knjižnih del kot v letu 1919 je v prejšnjem stoletju izšlo le med 2. svetovno vojno.

Šele več kot 5 desetletij pozneje, natančneje leta 1974 je v Sloveniji izšlo več kot 100 naslovov knjig na 100.000 prebivalcev; v tem letu je bilo izdanih 2.568 naslovov (144 naslovov na 100.000 prebivalcev), od tega 411 leposlovnih del (23 naslovov na 100.000 prebivalcev).

V letu 1991,  prvem letu samostojne Slovenije, je bila knjižna produkcija še vedno manjša kot leta 1974: vseh izdanih naslovov knjig je bilo 2.459, med njimi je bilo 422 leposlovnih del.

V naslednjih letih do leta 2008 se je slovenska knjižna produkcija praktično iz leta v leto povečevala in v letu 1999 je izšlo že 200 naslovov knjig in brošur na 100.000 prebivalcev in od tega približno 38 naslovov leposlovnih knjig na 100.000 prebivalcev. Od leta 2012 (čas gospodarske in finančne krize) pa upada in v 2015 je po začasnih podatkih NUK-a izšlo v Sloveniji 4.941 naslovov knjig in brošur (ali 239 naslovov na 100.000 prebivalcev), od tega 1.542 z leposlovno vsebino (približno 75 naslovov na 100.000 prebivalcev).    

Grafikon 1: Izdani naslovi tiskanih knjig in brošur, Slovenija

Vira: NUK, SURS         


Nekaj statistike o pisateljicah in pisateljih
   
V to poklicno skupino spadajo statistično tisti, ki pišejo knjige, scenarije, snemalne knjige, gledališke igre, eseje, govore, priročnike, pesmi, pravljice, različne kritike ipd., in o teh ni na voljo veliko uradnih podatkov. V Statistični register delovno aktivnega prebivalstva je bilo v letu 2014 vpisanih 284 oseb, ki so opravljale ta poklic kot primarni in ki so bile vključene v obvezno socialno zavarovanje (za primerjavo: v Društvu slovenskih pisateljev je trenutno včlanjenih 313 pisateljic in pisateljev). Podatki o 284 formalno zaposlenih pisateljicah in pisateljih razkrivajo naslednja dejstva:

• 61 % je bilo pisateljic in 39 % pisateljev;
• približno 34 % teh oseb je bilo zaposlenih pri delodajalcu (od tega je bilo 70 % pisateljic), preostalih približno 65 % pa je bilo samozaposlenih (od    tega so bile nekaj več kot polovica pisateljice);
• 76 % jih je imelo višje- ali visokošolsko izobrazbo, 23 % srednješolsko in 1 % osnovnošolsko izobrazbo (le pisatelji);
• največ teh oseb je bilo v letu 2014 starih od 35 do 44 let, njihova starostna sestava glede na spol pa je bila taka: trije pisatelji in 18 pisateljic je bilo   starih od 25 do 29 let, v starostni skupini 30–44 let so bile pisateljice še številnejše od pisateljev, nato so pri višjih starostih postopno številčno   prevladali pisatelji.

Branje knjig pri nas in v EU

Podatke o bralnih navadah povzemamo iz raziskave Eurobarometer o dostopu do kulture in o udeležbi v kulturi, ki se je izvajala od aprila do maja 2013 in ki nam pove, koliko knjig preberejo prebivalci Slovenije v primerjavi s prebivalci drugih držav članic EU in zakaj jih nekateri sploh ne berejo:  

V zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem je prebralo vsaj eno knjigo 67 % prebivalcev Slovenije; ta odstotek je bil največji na Švedskem (90 %), najmanjši na Portugalskem (40 %); povprečje za celotno EU pa je bilo 68 %. V Sloveniji je 48 % teh prebivalcev odgovorilo, da za branje knjig nimajo časa (v EU-27: 44 %), 26 % jih je odgovorilo, da jih knjige ne zanimajo (v EU-27: 25 %).

Na vprašanje, kaj je bil razlog, da sploh niso ali da niso večkrat obiskali javne knjižnice, pa je 33 % prebivalcev Slovenije (toliko kot na Švedskem) odgovorilo, da jih to ne zanima, 35 % pa, da jim za knjižnice zmanjka časa; povprečje v EU-27 je bilo precej drugačno: 43 % jih ni obiskovalo knjižnic, ker jih to ni zanimalo, 27 % pa jih za to ni našlo časa.