Najpogostejša imena krav
Med več kot 19.000 različnimi kravjimi imeni najpogostejši Pika in Šeka
Najpogostejše kravje ime v Sloveniji v obdobju od 2000 do 2015 je bilo Pika. Tako je bilo namreč ime več kot 9.900 kravam. Pikam so po pogostosti tesno sledile Šeke (teh je bilo več kot 9.600), tem pa Liske (več kot 6.200).
Krave so za slovensko kmetijstvo izredno pomembne, in to tako zaradi prireje mesa kot zaradi prireje mleka. Tokrat kot zanimivost izpostavljamo njihova imena, hkrati pa prikazujemo nekaj glavnih podatkov o govedoreji.
Krave, rojene v letih od 2000 do 2015, so bile poimenovane z več kot 19.000 različnimi imeni
Kmetijski inštitut Slovenije vodi nacionalno Centralno podatkovno zbirko Govedo. Vanjo je zajetih blizu 1,2 milijona teh živali, in za približno 0,6 milijona od teh so navedena tudi imena. Analizirali smo imena ženskih živali, rojenih od leta 2000 naprej. Te živali imen pogosto ne dobijo takoj ob rojstvu, ampak večkrat tudi kasneje (bodisi ob prvem pripustu bodisi ob telitvi). V omenjeni zbirki se pojavlja kar 37.000 različnih imen. Ta številka je precej visoka tudi zaradi uporabe kombinacije imena in številke. Če analiziramo le imena, ki ne vsebujejo številk, se v zbirki še vedno pojavlja več kot 19.000 različnih imen (0,57 milijona krav). Podrobneje smo analizirali kravja imena, ki so se v zbirki pojavila več kot 9-krat. Takih je skoraj 3.800 (0,54 milijona krav).
Najpogostejše kravje ime v Sloveniji v obdobju od 2000 do 2015 je bilo Pika
To ime je imelo več kot 9.900 krav. Pikam so po pogostosti tesno sledile Šeke (več kot 9.600), tem pa Liske (teh je bilo več kot 6.200).
V zahodni Sloveniji Soče, v vzhodni Sloveniji Šeke
Statistične regije se po najpogostejših imenih krav nekoliko razlikujejo. V vzhodnem delu Slovenije je bilo največ krav poimenovanih Šeka, v najbolj zahodnih delih Slovenije pa je bilo najbolj popularno kravje ime Soča. Še bolj se regije razlikujejo po deležu poimenovanih ženskih živali, katerih imena so navedena tudi med podatki v tej zbirki: v pomurski statistični regiji je bil ta delež največji (83 %), v posavski statistični regiji pa najmanjši (manj kot četrtina).
Govedoreja zdaj in pred 63 leti
V letu 2015 so redili govedo na več kot 33.000 kmetijskih gospodarstvih, in sicer skupaj več kot 484.000 glav govedi. Krav je bilo skoraj 170.000, redili pa so jih na več kot 25.000 kmetijskih gospodarstvih.
V letu 1952 pa so po podatkih iz Statističnega letopisa za leto 1953 redili govedo na več kot 154.500 kmetijskih gospodarstvih, in to skupaj skoraj 491.800 glav, od tega je bilo več kot polovica krav in brejih telic (251.500). Skoraj 85.400 krav so uporabljali tudi za delo.
Strukturne spremembe v govedoreji v zadnjih letih
Po podatkih iz raziskovanj strukture kmetijskih gospodarstev se je število kmetijskih gospodarstev, na katerih so redili krave, od leta 2000 do leta 2013 zmanjšalo skoraj za polovico: z blizu 47.300 (2000) na manj kot 26.600 (2013) Krave molznice so v letu 2000 redili na skoraj 28.600 kmetijskih gospodarstvih, v letu 2013 pa na manj kot 9.800 kmetijskih gospodarstvih.
Velikostna struktura kmetijskih gospodarstev, ki redijo krave molznice, se močno spreminja
Struktura kmetijskih gospodarstev, na katerih se ukvarjajo s prirejo mleka, se spreminja: manjši rejci opuščajo rejo krav molznic, večji povečujejo število molznic. V letu 2000 je bilo le nekaj več kot 700 kmetijskih gospodarstev, na katerih so redili 20 ali več molznic, v letu 2013 pa jih je bilo že več kot 1.400. Število krav molznic, ki so jih redili na teh kmetijskih gospodarstvih, se je s 24.700 povečalo na več kot 52.000, kar je že polovico vseh molznic.
V prilogi dodajamo še podrobnejši abecedni seznam najpogostejših imen krav ter obširnejši seznam povezav do statističnih podatkov, ki se nanašajo na govedo, krave in mleko.
Več: Avtorske pravice.