Struktura kmetijskih gospodarstev, Slovenija, 2016

V letu 2016 se s kmetijsko pridelavo ukvarja 3,2 % kmetijskih gospodarstev manj kot v letu 2013
Po začasnih podatkih iz statističnega raziskovanja Struktura kmetijskih gospodarstev je bilo 1. junija 2016 v Sloveniji 70.063 kmetijskih gospodarstev, kar je 2.314 manj, kot jih je bilo v letu 2013.

Kljub temu da se je število kmetijskih gospodarstev zmanjšalo, pa je površina kmetijskih zemljišč v uporabi ostala skoraj enaka kot v letu 2013 (zmanjšala se je za 0,1 %, na 476.682 hektarjev). Kmetijska gospodarstva redijo več živine kot v letu 2013 (predvsem perutnine, koz in goveda); število glav velike živine (GVŽ) se je od leta 2013 povečalo za 4,8 % (na 418.512 GVŽ).

Povprečno kmetijsko gospodarstvo v Sloveniji je v letu 2016 obdelovalo 0,10 hektarja trajnih travnikov in pašnikov več kot v letu 2013 (3,91 ha), 0,11 hektarja več njiv (2,51 ha) in enako površino trajnih nasadov kot v letu 2013 (0,38 ha).

Raba zemljišč na kmetijskih gospodarstvih se glede na leto 2013 ni bistveno spremenila
Kmetijska gospodarstva v Sloveniji gospodarijo (po začasnih podatkih) z 898.365 hektarji vseh zemljišč (to je 0,6 % več kot v letu 2013); od tega je približno 53 % kmetijskih zemljišč, okoli 44 % gozda, 2 % kmetijskih zemljišč v zaraščanju ter neobdelanih kmetijskih zemljišč in 2 % nerodovitnih zemljišč.

Od 476.682 hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi (0,1 % manj kot v letu 2013) obsegajo največji delež trajni travniki in pašniki (57,5 % ali 274.251 hektarjev), sledijo njive (36,8 % ali 175.519 hektarjev) in trajni nasadi (5,6 % ali 26.913 hektarjev).

Celotna površina trajnih nasadov je sicer glede na leto 2013 skoraj nespremenjena (za 1,3 % je manjša kot v 2013), površine posameznih vrst trajnih nasadov pa so se precej spremenile. Površina oljčnikov se je glede na leto 2013 povečala za 14,7 % (na 1.038 ha), površina sadovnjakov za 4,6 % (na 10.245 ha), površina vinogradov pa se je zmanjšala za 5,6 % (na 15.331 ha).

Z živinorejo se v 2016 ukvarja enak delež kmetijskih gospodarstev kot v 2013 (80 % vseh)
V Sloveniji redi živino (po začasnih podatkih) 55.814 kmetijskih gospodarstev. Povprečno kmetijsko gospodarstvo, ki redi živino, se je od leta 2013 do leta 2016 povečalo za 0,58 GVŽ (s 6,9 na 7,5 GVŽ).

Najpogostejša vrsta rejenih živali je še vedno perutnina, saj je redijo na več kot polovici (54 %) vseh kmetijskih gospodarstev. Govedo je druga najpogostejša vrsta živine, saj se prav tako redi na skoraj polovici kmetijskih gospodarstev (47 %). Prašiče redijo na 32 %, ovce na 9 %, konje na 8 %, koze pa na 7 % kmetijskih gospodarstev.

V 2016 se v Sloveniji redi četrtina več perutnine kot v 2013
Po začasnih podatkih se je število perutnine od leta 2013 do leta 2016 povečalo za okoli 1.300.000 (to je za okoli 26 %). Za 3 % se je povečalo tudi število kmetijskih gospodarstev, kjer redijo perutnino. Povečalo se je tudi število koz (za nekaj več kot 12 %), prav tako pa tudi število kmetijskih gospodarstev, kjer redijo koze (za 15 %). Število goveda se je povečalo za 5 %; število kmetijskih gospodarstev, kjer redijo govedo, pa se je zmanjšalo za 4 %. Število ovc se je povečalo za 3 %; število kmetijskih gospodarstev, kjer redijo ovce pa, pa se je zmanjšalo za 2 %. Glede na leto 2013 se je zmanjšalo le število prašičev (za 5 %) in število konj (za 10 %). Prav tako se je zmanjšalo tudi število kmetijskih gospodarstev, kjer redijo prašiče (za 4 %) in tudi število kmetijskih gospodarstev, kjer redijo konje (za 3 %).

Tudi v 2016 površina kmetijskih zemljišč v zaraščanju ter neobdelanih kmetijskih zemljišč manjša kot v prejšnjih letih

Po začasnih podatkih se je površina kmetijskih zemljišč v zaraščanju in neobdelanih kmetijskih zemljišč od leta 2013 do leta 2016 zmanjšala za tretjino (za 7.331 hektarjev). Površina teh zemljišč se zmanjšuje že vse od leta 2010: tedaj je bilo zaraščenih in neobdelanih 32.659 hektarjev, v letu 2016 pa le še 15.060 hektarjev kmetijskih zemljišč.

Kmetijska gospodarstva, ki opuščajo kmetijsko dejavnost, niso bila zajeta v to raziskovanje, temveč le tista, ki dosegajo določen prag pridelave. Menimo, da je eden glavnih razlogov za zmanjšanje vrednosti podatka o kmetijski površini v zaraščanju ravno zmanjšanje števila kmetijskih gospodarstev, ki so glede prag pridelave, ki je določen, ustrezna za raziskovanje. Prav kmetijska gospodarstva, ki so opustila kmetijsko dejavnost ali niso več izpolnjevala zahtevanih meril (in jih zato nismo več zajeli v to raziskovanje), so imela precejšen delež zemljišč v zaraščanju. Drugi razlog bi lahko bil, da so zemljišča, ki so v preteklih letih bila v zaraščanju, medtem postala gozdna zemljišča.

Novo na portalu SI-STAT

Na portalu SI-STAT smo objavili nekatere pomembnejše podatke o strukturi kmetijskih gospodarstev za leti 2010 in 2013, po kohezijskih in statističnih regijah (v skladu z Uredbo NUTS (ES) št. 1319/2013).

V podatkih so upoštevane spremembe zaradi spremenjene regionalne členitve Slovenije:

Občini Radeče in Bistrica ob Sotli sta prešli iz savinjske v spodnjeposavsko regijo na ravni NUTS 3 (statistične regije), občina Litija pa iz osrednjeslovenske v zasavsko regijo na ravni NUTS 3 (statistične regije).