Strukturna statistika plač, Slovenija, 2015

Plače moških in plače žensk so se najmanj razlikovale v dejavnosti poslovanje z nepremičninami

Po začasnih podatkih letne strukturne statistike plač (ta temelji na obstoječih administrativnih virih) je v letu 2015 povprečna letna bruto plača, preračunana na mesec, znašala 1.649 EUR; povprečna bruto plača moških je znašala 1.695 EUR, povprečna bruto plača žensk pa 1.594 EUR ali 94,0 % povprečne bruto plače moških. Upoštevati je treba, da gre za povprečja in da prihaja do razlik tudi zaradi različne izobrazbene, poklicne in starostne strukture.

Mediana bruto plače, ki deli populacijo na dva enaka dela, je v letu 2015 je znašala 1.362 EUR (za moške 1.382 EUR, za ženske 1.334); to pomeni, da je polovica zaposlenih oseb imela povprečno mesečno bruto plačo nižjo od tega zneska.

Povprečne bruto plače moških in žensk so se najmanj razlikovale v dejavnosti poslovanje z nepremičninami, in sicer so bile plače žensk povprečno za 2,7 % ali 44 EUR nižje od plač moških. Bruto plače žensk so bile v povprečju višje od bruto plač moških v dejavnosti gradbeništvo (za 15,0 %) v dejavnosti oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja (za 14,6 %) in v dejavnosti promet in skladiščenje (za 11,4 %). V vseh treh omenjenih dejavnostih so bile ženske v manjšini, vendar so pretežno opravljale bolje plačana dela.

Ženske so izrazito prevladovale v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo (bile so skoraj 81 % zaposlenih v tej dejavnosti) in v dejavnosti izobraževanje (nekaj več kot 80 %). V obeh omenjenih dejavnostih je bila razlika med plačami moških in žensk precej višja od razlike v povprečnih plačah. Bruto plače žensk v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo so bile v povprečju za 24,3 % nižje od bruto plač moških, mediana bruto plač žensk pa za 10,7 % nižja od mediane bruto plač moških. Razlog za te razlike je bila predvsem drugačna struktura osebja glede na poklic; približno 19 % moških v tej dejavnosti so bili namreč zdravniki, med ženskami v tej dejavnosti pa je bilo zdravnic le 7,5 %. Podobno je bilo v dejavnosti izobraževanje: skoraj 19 % moških v tej dejavnosti so bili visokošolski učitelji in sodelavci na visokošolskih zavodih; med ženskami v tej dejavnosti pa je bilo visokošolskih učiteljic in sodelavk na visokošolskih zavodih manj kot za 4 %.

Visokošolsko izobraženi bolje plačani v zasebnem sektorju, srednješolsko izobraženi pa v javnem sektorju

V javnem sektorju so prevladovale zaposlene osebe z višje- ali visokošolsko izobrazbo; bilo jih je skoraj 53 %; približno 42 % jih je imelo srednješolsko izobrazbo, manj kot 6 % pa osnovnošolsko izobrazbo ali manj. V zasebnem sektorju je imelo 24 % zaposlenih višje- ali visokošolsko izobrazbo, 63 %  srednješolsko izobrazbo, približno 13 % pa osnovnošolsko izobrazbo ali manj. Ta struktura je vplivala na povprečne plače glede na javni in zasebni sektor, razlike med sektorjema pa so bile tudi v višinah plač zaposlenih z določeno ravnjo izobrazbe.

Povprečne bruto plače zaposlenih z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo so tako bile v letu 2015 v zasebnem sektorju za 2,9 % višje od povprečnih bruto plač zaposlenih z enako izobrazbo v javnem sektorju. Če javni sektor pogledamo podrobneje in ga razdelimo na sektor država in javne družbe, vidimo, da so zaposleni z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo v zasebnem sektorju imeli za 7,4 % višje bruto plače od povprečnih bruto plač zaposlenih z enako izobrazbo v sektorju država, obenem pa za 12 % nižje bruto plače od zaposlenih z enako izobrazbo v javnih družbah (to so družbe, ki so pod nadzorom enot sektorja država).

Zaposleni v javnem sektorju s srednješolsko izobrazbo so imeli za 9,8 % višje povprečne bruto plače od zaposlenih v zasebnem sektorju z enako izobrazbo. Plače zaposlenih v sektorju država z enako izobrazbo so bile za 1,6 % višje od plač zaposlenih v zasebnem sektorju z enako izobrazbo, plače zaposlenih v javnih družbah z enako izobrazbo pa za 20,6 % višje od plač zaposlenih v zasebnem sektorju z enako izobrazbo.