Svetovni dan hrane

 »Podnebje se spreminja. Spremeniti se bosta morala tudi kmetijstvo in hrana.«

Zagotavljanje trajnostne in varne preskrbe s hrano, fizično in ekonomsko enako dostopne vsem ljudem v zadostnih količinah tudi v izjemnih razmerah, postaja zelo pomembno tudi zato, ker so zaradi sedanjih podnebnih sprememb čedalje bolj nezanesljive tudi letine kmetijskih proizvodov. Da bi kmetijska dejavnost in prehranski sistemi lahko zagotavljali hrano tudi v prihodnje, se bodo morali tem spremembam prilagoditi: postati bodo morali produktivnejši, odpornejši ter pri načrtovanju upoštevati trajnostno skrb za prihodnje generacije in zmogljivost okolja. Uravnavanje okoljskih učinkov kmetijske dejavnosti, doseganje višjih stopenj samooskrbe s kmetijskimi proizvodi, spodbujanje k rabi domačih kmetijskih proizvodov ter sledljivost varno proizvedenih kmetijskih pridelkov postajajo prednostne teme tudi pri načrtovanju razvoja slovenskega kmetijstva. Glavno sporočilo FAO ob letošnjem svetovnem dnevu hrane, ki ga zaznamujemo 16. oktobra, je »Podnebje se spreminja. Tudi kmetijstvo in hrana se bosta morala spremeniti.«


Za ta dan smo za vas pripravili nekaj najzanimivejših informacij o aktualnih trendih v kmetijski dejavnosti in jih primerjali s strokovnim predlogom za izboljšanje varnosti slovenske preskrbe s hrano v prihodnje.

Infografika 1: Aktualni trendi kmetijstva, Slovenija 

 
  

ALI VESTE, kakšne so značilnosti konvencionalnega kmetijstva in njegovi izzivi?

Ključne značilnosti in izzivi konvencionalnega kmetijstva so naslednji:

• globalno neenaka razporeditev (za zdaj še zadostne) proizvodnje hrane,
• kemizacija dejavnosti,
• erozija prsti,
• zmanjševanje obsega kmetijskih zemljišč zaradi pozidave,
• potreba po večji količini proizvedene hrane (zaradi naraščajočega števila prebivalcev),
• velika poraba vode v kmetijskih prehranskih sistemih (za proizvodnjo kilograma pšenice naj bi bilo po nekaterih ocenah potrebnih 900 litrov vode, za proizvodnjo kilograma koruze 1.400 litrov vode, za proizvodnjo kilograma govedine pa kar 15.000 do 20.000 litrov vode⁴⁾),
• energetska intenzivnost,
• sorazmerno nizko število zaposlenih oseb ...


ALI POZNATE sodobne trende v slovenskem kmetijstvu?

Po zadnjih razpoložljivih statističnih podatkih so za kmetijsko dejavnost v Sloveniji značilna naslednja dejstva:

• opravljanje kmetijske dejavnosti v specifičnih geografskih in klimatskih razmerah postaja ranljivejše;
• število kmetijskih gospodarstev se zmanjšuje (v 2016⁵⁾ 70.063 ali 7 % manj kot v 2007, ko jih je bilo 75.340); močno prevladujejo družinske kmetije;
• majhna kmetijska gospodarstva prevladujejo (v 2016⁵⁾ je bilo kmetijskih gospodarstev z manj kot 3 ha kmetijskih zemljišč v uporabi 40 %; obdelovala so 10 % kmetijskih zemljišč v uporabi);
• velikih kmetijskih gospodarstev (takih z več kot 50 ha kmetijskih zemljišč v uporabi) je malo (v 2016⁵⁾ je bilo takih kmetijskih gospodarstev le 1 %);
• povprečno kmetijsko gospodarstvo obdeluje več kmetijskih zemljišč v uporabi (v 2016⁵⁾ je obdelovalo 6,8 ha ali 5 % več kot v 2007, ko je obdelovalo 6,5 ha);
• obseg kmetijskih zemljišč v uporabi na prebivalca se zmanjšuje (v 2016⁵⁾ 2.300 m² na prebivalca, v 2007 pa 2.400 m² na prebivalca);
• strateški cilj 20 % ekoloških kmetijskih gospodarstev do leta 2015⁶⁾ ni bil dosežen (v 2013 je delež kmetijskih gospodarstev z ekološkim kmetovanjem znašal 3 %);
• delež kmetijskih zemljišč v uporabi z ekološkim kmetovanjem ne dosega strateškega cilja, tj. 15 %, ki naj bi bil dosežen do 2015⁶⁾ (vendar se je od 2006 do 2015 povečal s 4 % na skoraj 7 %);

• zmanjšuje se tudi površina njiv (2006–2015: manjša za 4 %);
• manjša se površina njiv na prebivalca (v 2015: 830 m²; v 2006: 885 m²);
• pšenica se seje na čedalje manjši površini, pridela pa se je čedalje več (v 2015 je bil pridelek pšenice, posejane na 6 % manjši površini kot v 2006, za 17 % večji kot v 2006);
• enako velja za pridelavo koruze za zrnje (v 2015 je bila s koruzo za zrnje posejana površina za 5 % manjša kot v 2006, pridelek pa je bil v 2015 za 23 % večji kot v 2006);
• tudi obseg z žiti posejane površine na prebivalca je čedalje manjši (v 2006: 478 m²; v 2015: 470 m²);

• vrednost energije, ki se porabi v kmetijski dejavnosti, se povečuje (v 2015: 100 milijonov EUR ali 20 % več kot v 2006);
• stopnje samooskrbe so še vedno najnižje pri zelenjavi (v 2015: 39 %), sadju (48 %), krompirju (59 %) in žitih (73 %);
• nekateri trendi prehranjevalnih navad so spodbudni: potrošnja zelenjave na prebivalca je večja (2006–2015: s 96 kg na 109 kg), potrošnja mesa pa manjša (s 96 kg na 88 kg na prebivalca);
• spodbudno je tudi, da se izboljšuje odnos do hrane (količina nastale odpadne hrane na prebivalca se je po trenutnih statističnih ocenah⁷⁾ v obdobju 2010–2014 zmanjšala z 88 kg na 59 kg).


STE VEDELI, kaj pravijo nekateri strokovnjaki?

Kljub sorazmerno nizkim stopnjam samooskrbe naj bi Slovenija imela zadosten potencial obsega kmetijskih površin⁸⁾, da bi v prihodnje lahko povečala stopnje samooskrbe.

Za dosego strateškega minimuma zagotavljanja varne (oz. varnejše) preskrbe s hrano, to je po strokovnih ocenah približno od 70- do 80-odstotna stopnja samooskrbe, je med drugim treba:

• povečati obseg kmetijskih zemljišč v uporabi (na okrog 600.000 ha, tj. na 3.000 m² kmetijskih zemljišč v uporabi na prebivalca);
• povečati obseg njiv (na okrog 250.000 ha ali 1.250 m² na prebivalca namesto sedanjih 170.000 ha ali manj kot 900 m² na prebivalca);
• do 2030 povečati površino, ki se bo posejala z žiti (na 140.000 ha oz. na 700 m² površin na prebivalca namesto sedanjih okoli 500 m² na prebivalca);
• dvigniti stopnjo samooskrbe z zelenjavo;
• še naprej spodbujati razvoj ekološkega kmetovanja;

• omejiti proizvodnjo krme v nižinskih predelih;
• obnavljati degradirane kmetijske površine;
• povečati pomen malih kmetijskih gospodarstev in kmetijskih zemljišč za proizvodnjo hrane na višjih nadmorskih višinah;
• zmanjševati količino nastale odpadne hrane na prebivalca. 
 
Infografika 2: Izbrani trendi kmetijstva v primerjavi z izraženimi strokovnimi predlogi za izboljšanje varnosti preskrbe s hrano, Slovenija 

________________
4) Vir: Nierenberg, D., Halweil, B. (2005) Cultivating food security. New York, Worldwatch Institute, str. 62–77.
5) Metodološko pojasnilo: Začasni podatki iz statističnega raziskovanja Struktura kmetijskih gospodarstev.
6) Vir: Slabe, A. (2010) Kmetijska zemljišča v kontekstu trajnostnega razvoja Slovenije. Ljubljana, Državni zbor Republike Slovenije, str. 3.
7) Metodološko pojasnilo: Groba statistična ocena nastale odpadne hrane na prebivalca je prvi poskus izračuna kazalnika, potrebna je previdnost pri uporabi in interpretaciji podatkov. Nacionalna metodologija izračuna tega kazalnika je trenutno v pripravi.
Med odpadno hrano so bile uvrščene naslednje vrste odpadkov:
02 01 02 Odpadna živalska tkiva (iz kmetijstva, vrtnarstva, ribogojstva, gozdarstva, lova in ribištva)
02 01 03 Odpadna rastlinska tkiva (iz kmetijstva, vrtnarstva, ribogojstva, gozdarstva, lova in ribištva)
02 02 02 Odpadna živalska tkiva (iz priprave in predelave mesa, rib in drugih živil živalskega izvora)
02 03 01 Mulji iz pranja, čiščenja, lupljenja, centrifugiranja in ločevanja (iz priprave in predelave sadja, vrtnin, žitaric, jedilnih olj; iz konzerviranja; iz proizvodnje kvasa; iz priprave in fermentacije melase)
20 01 08 Biorazgradljivi kuhinjski odpadki (komunalni odpadki)
20 01 25 Jedilno olje in maščobe (komunalni odpadki)
20 03 01 Mešani komunalni odpadki
20 03 02 Odpadki iz živilskih trgov.
8) Vir: Plut, D. (2012) Prehranska varnost sveta in Slovenije. Dela, 38, str. 5–23. DOI: 10.4312/dela.38.1.5–23.