Evropski teden trajnostnega razvoja 2021
Pandemija covida-19 posegla v uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja
Ob Evropskem tednu trajnostnega razvoja predstavljamo podatke, ki nakazujejo ekonomske, socialne in okoljske vplive pandemije covida-19.
Trajnostni razvoj in pandemija covida-19
Evropski teden trajnostnega razvoja 2021 bo potekal od 20. do 26. septembra. Gre za vseevropsko pobudo, ki tudi letos spodbuja različne ustanove, da organizirajo dejavnosti, projekte in dogodke, ki podpirajo trajnostni razvoj in cilje trajnostnega razvoja (SDG) iz Agende 2030, ter skrbi za njihovo prepoznavnost.
V uresničevanje omenjene Agende 2030 je močno posegla pandemija covida-19, saj se posledice, ki jih je povzročila in jih še povzroča, čutijo na vseh treh področjih trajnostnega razvoja (ekonomskem, socialnem in okoljskem). Vse njene razsežnosti in dolgoročne posledice se bodo pokazale v prihodnosti, iz kratkoročnih podatkov pa so že razvidni njeni vplivi na doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Eurostat objavlja nadzorno ploščo za spremljanje okrevanja gospodarstva, katere podatki nakazujejo, kako pandemija covida-19 in z njo povezane posledice, vplivajo na Evropsko unijo in njena prizadevanja za doseganje ciljev trajnostnega razvoja.
Evropski teden trajnostnega razvoja 2021 bo potekal od 20. do 26. septembra. Gre za vseevropsko pobudo, ki tudi letos spodbuja različne ustanove, da organizirajo dejavnosti, projekte in dogodke, ki podpirajo trajnostni razvoj in cilje trajnostnega razvoja (SDG) iz Agende 2030, ter skrbi za njihovo prepoznavnost.
V uresničevanje omenjene Agende 2030 je močno posegla pandemija covida-19, saj se posledice, ki jih je povzročila in jih še povzroča, čutijo na vseh treh področjih trajnostnega razvoja (ekonomskem, socialnem in okoljskem). Vse njene razsežnosti in dolgoročne posledice se bodo pokazale v prihodnosti, iz kratkoročnih podatkov pa so že razvidni njeni vplivi na doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Eurostat objavlja nadzorno ploščo za spremljanje okrevanja gospodarstva, katere podatki nakazujejo, kako pandemija covida-19 in z njo povezane posledice, vplivajo na Evropsko unijo in njena prizadevanja za doseganje ciljev trajnostnega razvoja.
Povečana presežna umrljivost
Eden najpomembnejših vidikov pandemije je skrb za javno zdravje. Presežna umrljivost v EU-27 je v letu 2020 in prvi polovici 2021 dosegla tri vrhove, ki so sledili trem valom novih primerov okužb s covid-19. Čeprav ni potrjeno, da bi bile vse presežne smrti posledica bolezni covid-19, pa je jasna povezava med presežno umrljivostjo in izbruhom pandemije. Aprila 2020 je bilo v EU-27 za 25 % več smrti kot povprečno na mesec v obdobju 2016–2019, novembra 2020 40 %, aprila 2021 pa 20,2 %. V Sloveniji v prvi polovici leta 2020 vrh ni bil tako izrazit; presežna umrljivost je bila najvišja junija (9,5 %). Novembra 2020 je presežna umrljivost znašala 91,3 %, v prvi polovici leta 2021 pa je bila spet najvišja junija, ko je znašala 15,7 %.
Eden najpomembnejših vidikov pandemije je skrb za javno zdravje. Presežna umrljivost v EU-27 je v letu 2020 in prvi polovici 2021 dosegla tri vrhove, ki so sledili trem valom novih primerov okužb s covid-19. Čeprav ni potrjeno, da bi bile vse presežne smrti posledica bolezni covid-19, pa je jasna povezava med presežno umrljivostjo in izbruhom pandemije. Aprila 2020 je bilo v EU-27 za 25 % več smrti kot povprečno na mesec v obdobju 2016–2019, novembra 2020 40 %, aprila 2021 pa 20,2 %. V Sloveniji v prvi polovici leta 2020 vrh ni bil tako izrazit; presežna umrljivost je bila najvišja junija (9,5 %). Novembra 2020 je presežna umrljivost znašala 91,3 %, v prvi polovici leta 2021 pa je bila spet najvišja junija, ko je znašala 15,7 %.
Zmanjšanje bruto domačega proizvoda, povečanje dolga sektorja država
Gospodarstvo EU je v 2020 zaradi ukrepov, ki so jih države sprejemale za zajezitev širjenja virusa, doživljalo negativne trende. Bruto domači proizvod na prebivalca se je v EU-27 v primerjavi z 2019 realno zmanjšal za 6,1 %, v Sloveniji za 4,9 %. Na drugi strani se je bruto dolg sektorja država zaradi ukrepov za blažitev gospodarskih in socialnih posledic pandemije povečal. V celotni EU-27 je tako na koncu prvega četrtletja 2021 znašal 92,9 % BDP, v Sloveniji pa 84,6 % BDP.
Brezposelnost in neaktivnosti mladih sta se povečali
Pandemija je kljub ukrepom za blažitev njenih posledic negativno vplivala tudi na evropski trg dela. Na letni ravni se je brezposelnost (15–74 let) v EU-27 v primerjavi z 2019 povečala za 0,4 odstotne točke (s 6,7 % na 7,1 %), v Sloveniji pa za 0,5 odstotne točke (s 4,5 % na 5 %). V EU-27 je bila stopnja brezposelnosti najvišja v avgustu in septembru 2020 (7,7 %), v Sloveniji pa v maju in juniju 2020 (5,4 %).
Pandemija je razkrila številne obstoječe neenakosti, saj so nekatere skupine ljudi bolj ranljive, tako glede virusa kot glede posledic ukrepov, ki so jih države sprejemale za zajezitev pandemije.
Ena izmed ranljivih skupin v pandemiji so tudi mladi. V 2020 se je delež mladih (15–29 let), ki niso bili niti delovno aktivni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje, v primerjavi z 2019 v EU-27 povečal za 1,1 odstotne točke (na 13,6 %), v Sloveniji pa za 0,4 odstotne točke (na 9,2 %). Ta delež je bil najvišji v drugem četrtletju 2020; v EU-27 je znašal 14,6 %, v Sloveniji pa 10,5 %. Na začetku 2021 se je v EU-27 – po predhodnem padanju v 2020 – ponovno zvišal (na 13,8 %), v Sloveniji pa se je še naprej zniževal (in se znižal na 8,4 %).
Poraba električne energije manjša, kakovost zraka v mestih boljša
Posledice omejitvenih ukrepov držav so imele učinek tudi na okolje. Pandemija je med drugim vplivala na rabo energije, predvsem v prometu, in posledično na emisije toplogrednih plinov.
Poraba električne energije se je v aprilu 2020, v primerjavi z aprilom 2019, v EU-27 zmanjšala za 13,0 %, v Sloveniji pa za 14,2 %. Leto kasneje je bila poraba zopet na višji ravni, saj je bilo aprila 2021 v EU-27 porabljene za 15,9 %, v Sloveniji pa za 10,9 % več električne energije, v primerjavi z aprilom 2020.
Kakovost zraka v mestih se je v času omejitvenih ukrepov zaradi zmanjšanja prometa izboljšala. Povprečna mesečna koncentracija NO2 v evropskih prestolnicah EU-27 je bila najnižja maja 2020, ko je znašala 16,7 µg/m3, v Sloveniji, v Ljubljani pa aprila 2020, ko je znašala 9,0 µg/m3. V prvi polovici 2021 je bila najnižja v maju; v EU-27 je znašala 18,0 µg/m3, v Ljubljani pa 14,1 µg/m3.
Gospodarstvo EU je v 2020 zaradi ukrepov, ki so jih države sprejemale za zajezitev širjenja virusa, doživljalo negativne trende. Bruto domači proizvod na prebivalca se je v EU-27 v primerjavi z 2019 realno zmanjšal za 6,1 %, v Sloveniji za 4,9 %. Na drugi strani se je bruto dolg sektorja država zaradi ukrepov za blažitev gospodarskih in socialnih posledic pandemije povečal. V celotni EU-27 je tako na koncu prvega četrtletja 2021 znašal 92,9 % BDP, v Sloveniji pa 84,6 % BDP.
Brezposelnost in neaktivnosti mladih sta se povečali
Pandemija je kljub ukrepom za blažitev njenih posledic negativno vplivala tudi na evropski trg dela. Na letni ravni se je brezposelnost (15–74 let) v EU-27 v primerjavi z 2019 povečala za 0,4 odstotne točke (s 6,7 % na 7,1 %), v Sloveniji pa za 0,5 odstotne točke (s 4,5 % na 5 %). V EU-27 je bila stopnja brezposelnosti najvišja v avgustu in septembru 2020 (7,7 %), v Sloveniji pa v maju in juniju 2020 (5,4 %).
Pandemija je razkrila številne obstoječe neenakosti, saj so nekatere skupine ljudi bolj ranljive, tako glede virusa kot glede posledic ukrepov, ki so jih države sprejemale za zajezitev pandemije.
Ena izmed ranljivih skupin v pandemiji so tudi mladi. V 2020 se je delež mladih (15–29 let), ki niso bili niti delovno aktivni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje, v primerjavi z 2019 v EU-27 povečal za 1,1 odstotne točke (na 13,6 %), v Sloveniji pa za 0,4 odstotne točke (na 9,2 %). Ta delež je bil najvišji v drugem četrtletju 2020; v EU-27 je znašal 14,6 %, v Sloveniji pa 10,5 %. Na začetku 2021 se je v EU-27 – po predhodnem padanju v 2020 – ponovno zvišal (na 13,8 %), v Sloveniji pa se je še naprej zniževal (in se znižal na 8,4 %).
Posledice omejitvenih ukrepov držav so imele učinek tudi na okolje. Pandemija je med drugim vplivala na rabo energije, predvsem v prometu, in posledično na emisije toplogrednih plinov.
Poraba električne energije se je v aprilu 2020, v primerjavi z aprilom 2019, v EU-27 zmanjšala za 13,0 %, v Sloveniji pa za 14,2 %. Leto kasneje je bila poraba zopet na višji ravni, saj je bilo aprila 2021 v EU-27 porabljene za 15,9 %, v Sloveniji pa za 10,9 % več električne energije, v primerjavi z aprilom 2020.
Kakovost zraka v mestih se je v času omejitvenih ukrepov zaradi zmanjšanja prometa izboljšala. Povprečna mesečna koncentracija NO2 v evropskih prestolnicah EU-27 je bila najnižja maja 2020, ko je znašala 16,7 µg/m3, v Sloveniji, v Ljubljani pa aprila 2020, ko je znašala 9,0 µg/m3. V prvi polovici 2021 je bila najnižja v maju; v EU-27 je znašala 18,0 µg/m3, v Ljubljani pa 14,1 µg/m3.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
