Mednarodni dan družin

Generalna skupščina Združenih narodov je leta 1993 razglasila 15. maj za mednarodni dan družin. Geslo letošnjega že 21. mednarodnega dneva družin je: »Ali so moški glavni v družini? Enakost spolov in pravice otrok v sodobnih družinah.« Vsakoletno obeleževanje tega dne odraža pomen, ki ga mednarodna skupnost namenja družinam, njihovi podpori in ozaveščenosti z njihovim položajem v sodobni družbi.

Najpogostejši tip družine je zakonski par z otroki

Po zadnjih razpoložljivih podatkih registrskega popisa prebivalstva je bilo v Sloveniji v začetku leta 2011 567.347 družin, v njih pa je živelo 81 % prebivalcev Slovenije. Povprečna družina je štela tri člane. Najpogostejši tip družine je bil zakonski par z otroki (teh je bilo več kot 237.000 ali 22 % vseh), vendar pa se število takih družin številčno zmanjšuje že tri desetletja. V zadnjih letih se je najbolj povečalo število zunajzakonskih skupnosti, v katerih se je rodila že več kot polovica otrok. Vsaka četrta družina  je bila enostarševska. V 76 % vseh družin je živel vsaj en otrok, ki je bil v povprečju star 18,6 leta.  V največji družini je živelo 13 otrok, sicer pa je povprečno število otrok v družini z otroki znašalo 1,56 otroka.

Prevladujejo družine z zaposlenimi zakonci oz. partnerji

V letu 2011 je bilo družin, v katerih sta bila oba zakonca oz. partnerja zaposlena, 44 %, družin, v katerih je bil vsaj en brezposeln, pa  je bilo 7 %. Le med družinami z otroki je bilo 58 % takih, kjer sta bila zaposlena oba zakonca oz. partnerja, 1 % pa je bilo takih, kjer sta bila brezposelna oba. Med družinami brez otrok so prevladovale družine, kjer sta bila oba zakonca oz. partnerja  upokojena (53 %), v 16 % takih družin pa sta bila oba zakonca oz. partnerja  zaposlena.

Po popisni metodologiji otrok v družini ni opredeljen s starostjo. Za Slovenijo je značilno, da otroci pozno zapuščajo svoje izvorne družine: v letu 2011 so trije od štirih otrok v starosti od 18 do 26 let še vedno živeli v svoji prvotni družini. 60 % od teh se je še izobraževalo, vsak četrti pa je bil že zaposlen. Največ zaposlenih otrok je živelo v enostarševskih družinah. 

Enostarševske družine so med socialno najbolj ogroženimi skupinami

Po podatkih Raziskovanja o dohodkih in življenjskih pogojih za leto 2013 je v Sloveniji živelo pod pragom tveganja revščine 30 % enostarševskih družin (oziroma 21.000). Živeli so v slabših stanovanjskih razmerah in so si težje (kot ostale družine) privoščili počitnice in nepričakovane izdatke; skoraj polovica pa jih je težko preživela s svojimi prihodki.

Moški za osnovno delo porabijo več časa kot ženske, ženske pa več časa porabijo za gospodinjska dela

V letu 2010 so, po podatkih Raziskovanja o dohodkih in življenjskih pogojih, moški v običajnem tednu za svoje osnovno delo porabili povprečno 42 ur, ženske pa 40 ur na teden;  za prosti čas pa so moški porabili 27 ur, ženske pa 21 ur na teden. Za gospodinjska dela, varstvo otrok in podobno so v običajnem tednu moški porabili povprečno precej manj časa (11 ur na teden) kot ženske (24 ur na teden). Za prostočasne aktivnosti, nakup oblačil, osebno nego, cigarete in alkoholne pijače so moški porabili zase več denarja na mesec kot ženske, v povprečju 116 EUR na mesec; ženske so porabile zase povprečno 95 EUR na mesec.

Za otroke, ki so bili stari manj kot 16 let in so živeli v gospodinjstvu, so moški porabili povprečno 178 EUR na mesec (na primer za šolsko malico, vrtec, aktivnosti v prostem času, obleke, igrače ipd.), ženske pa 190 EUR. 

Uravnoteženo sprejemanje odločitev med partnerjema

Zelo uravnotežena sta bila partnerja pri odločanju o večjih nakupih trajnih dobrin, kot so bela tehnika, gospodinjski aparati, večji kosi pohištva, saj je kar 88 % oseb izjavilo, da o tem odločata oba enakovredno. Tudi pri sprejemanju pomembnih odločitev, kot so odločitve glede otrok, poroke, službe, selitve, finančnih odločitev, je bilo odločanje zelo uravnoteženo (pri 86 % oseb). Sprejemanje odločitev glede pomembnih izdatkov za otroke je bilo pri 82 % oseb razporejeno enakovredno med partnerjema, odločanje o uporabi prihrankov pa  je bilo med partnerjema uravnoteženo pri 77 % oseb.