Slogovni priročnik – ustvarimo boljše vsebine

Priporočila za pisanje vsebin za družbene medije.

Vsebine, ki jih objavljamo na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in LinkedIn, vnaprej pripravimo za uporabnike statističnih podatkov in informacij, ki so ciljna publika različnih profilov.

Objave na Facebooku se pogosto osredotočajo na ljudi in skupnosti. Napisane so tako, da so zlahka razumljive. Največkrat so zapisane v obliki vprašanj, ki jih lahko prepošljemo oziroma posredujemo naprej, saj algoritem tega družbenega omrežja izpostavlja vsebine o prijateljstvu in družinah, in ne blagovne znamke, ter spodbuja širjenje sporočil. Objave na Facebooku pripravlja Sektor za objavljanje in komuniciranje v sodelovanju z vsebinskimi metodologi.

Z objavami na Instagramu se osredotočamo predvsem na mlajšo populacijo (18–35 let). Še bolj kot podatek je na tem družbenem omrežju pomemben vizualni del objave. Platformo z zgodbami (angl. story) izkoriščamo tudi za povečevanje statistične pismenosti. Objave na Instagramu pripravlja Sektor za objavljanje in komuniciranje v sodelovanju z vsebinskimi metodologi.

Objave na LinkedInu pa so namenjene predstavitvi in promociji SURS-a. V njih predstavljamo svoje dosežke, produkte in storitve, posredno pa tudi SURS kot potencialnega delodajalca. Poleg splošnih rednih objav na tem družbenem omrežju objavljamo tudi daljše članke, namenjene strokovni javnosti. Pripravlja jih Sektor za objavljanje in komuniciranje.  

Izražanje je jasno, sporočilo pa razumljivo. Zahtevnejše termine razložimo tako, da novice in objave lahko prebirajo vsi. Pri objavljanju novic in objav je ključnega pomena strokovna komunikacija.

Čeprav se slog pisanja na družbenih omrežjih lahko razlikuje od tistega na spletni strani Statističnega urada, je pomembno, da dosledno ohranjamo ugled zaupanja vredne ustanove in si vztrajno prizadevamo, da je vsebina objav razumljiva, jasna in objektivna.

Vsebine, objavljene na družbenih omrežjih, približamo izražanju v vsakdanjem življenju. Dikcija zato ni tako uradna, kot je na spletni strani. Na primer:

• Pogosteje uporabljamo tvorni način izražanja namesto trpnika (npr. zbiramo podatke, in ne: podatki so zbrani).
• V angleških zapisih uporabljamo krajšave (npr. can't, we've).
• Zastavljamo vprašanja.
• Urad naslavljamo v množinski obliki (npr. mi, nas), in ne s kratico SURS.

Števila

• Števila od ena do devet izpišemo, razen če je dodana ustaljena merska enota (npr. 5 %) ali če gre za število deležev od vseh deležev (npr. 1 od 10); število 10 in višja števila izpišemo s števkami.
• Če je objavo treba skrajšati, vsa števila dosledno izpišemo s števkami.
• Vrstilne števnike v slovenščini zapišemo s piko (npr. 3. Evropske statistične igre), v angleščini pa zapišemo 1st, 2nd, 3rd, 4th itd.

Starost (v letih)

• Daljšo dikcijo, npr. osebe, stare 50 in več let, lahko skrajšamo v: osebe 50+.
• Po potrebi gradivo skrajšamo z dosledno uporabo pomišljaja, npr. starostno skupino zapišemo kot: 16–25 let. 

Akronimi, uporaba velikih začetnic (inicialk) in okrajšave

• Uporabljamo samo dobro znane akronime (ustaljene okrajšave večbesednih imen) in inicializme (okrajšane tvorjene oblike, ki se uporabljajo kot niz začetnic), npr. SURS, BDP.

Ulomki

• Ulomke zapisujemo z besedami (npr. ena četrtina). V angleščini jih pišemo z vezajem (npr. two-fifths).
• Zapis v obliki ulomka (npr. ¼) ni enoznačen, ker lahko pomeni npr. enega od štirih (strani, …).

Označevanje uradnih računov lahko izpostavi skupne projekte, v katerih sodelujemo, in okrepi udejstvovanje (angl. engagement). Pozorni smo na novosti in jih spremljamo. Uradne račune dodajamo v sodelovanju s Sektorjem za objavljanje in komuniciranje.

Uporaba ključnikov na družbenem omrežju Facebook nam omogoča sodelovanje v širših razpravah in povečuje izpostavljenost našega urada. Ključnike uporabljamo predvsem v objavah, pripravljenih ob posebnih dogodkih ali spominskih dnevih (npr. #InternationalWomensDay). Uporabljamo tudi svoj lastni ključnik – #PodatkiSoZakon–, in sicer predvsem v objavah, za katere menimo, da bodo imele velik doseg. Ključnike dodajamo v sodelovanju s Sektorjem za objavljanje in komuniciranje.

Uporaba slikovnega gradiva je učinkovit način sporočanja na družbenih omrežjih. Tako objavljamo tabele s statističnimi podatki, po meri narejene grafike, grafikone in animacije ali GIF-e. 

Na družbenih omrežjih ne objavljamo slik, ki jih niso pripravili sodelavci Sektorja za objavljanje in komuniciranje, tudi če so morda že bile izdane na spletni strani SURS-a. Vsako slikovno gradivo (razen GIF-ov) ima v nogi logotip SURS-a. Če vsebuje podatek, dodamo tudi letnico podatka.