Indeksi cen življenjskih potrebščin, avgust 2022

Letna rast cen je bila, enako kot julija,11-odstotna (v istem obdobju lani je bila 2,1-odstotna), povprečna letna rast cen pa je bila 8,2-odstotna.

Cene blaga so bile v povprečju višje za 13,9 %, cene storitev pa za 5,5 %. Blago dnevne porabe se je podražilo za 17,5 %, trajno blago za 10,2 % in poltrajno blago za 3,3 %.

K letni inflaciji so največ, 4,1 odstotne točke, prispevale višje cene goriv in energije (za 36,7 %): trda goriva so se podražila za 66,6 %, plin za 47,4 %, tekoča goriva za 40,9 %, toplotna energija za 40,6 %, elektrika za 33,3 % ter goriva in maziva za osebna vozila za 29,7 %. Za 2,1 odstotne točke so inflacijo zvišale podražitve hrane (za 14,1 %) – najbolj kruh in izdelki iz žit (za 16,4 %), meso (za 14 %) ter mleko, sir in jajca (za 16,2 %).

 

Cene življenjskih potrebščin so bile v avgustu v povprečju enake kot v prejšnjem mesecu.

Po 0,1 odstotne točke so inflacijo zvišale podražitve hrane (za 0,6 %), trdih goriv (za 11,4 %), elektrike (za 2,6 %), stanovanjske in gospodinjske opreme in tekočega vzdrževanja stanovanj (za 0,7 %), zdravstva (za 0,9 %), počitniških paketov (za 2,4 %) in nastanitvenih storitev (za 3 %) ter vse preostale mesečne podražitve.

Na drugi strani so inflacijo znižali cenejši naftni derivati (za 0,5 odstotne točke): tekoča goriva so se pocenila za 8,5 %, bencin za 8,6 % in dizelsko gorivo za 5,6 %. Znižanje cen oblačil in obutve (za 3,1 %) je inflacijo ublažilo za 0,2 odstotne točke, cenejše sveže sadje (za 4,4 %) pa še za 0,1 odstotne točke.

Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 11,5-odstotna (v prejšnjem avgustu 2,1-odstotna). Mesečna rast cen je bila −0,1-odstotna (prejšnji mesec 0,9-odstotna).

Cene blaga so bile na letni ravni v povprečju višje za 14,3 %, cene storitev pa za 6,1 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 18,3 %, trajno blago za 8,9 % in poltrajno blago za 4,1 %. 

Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU julija 8,9-odstotna (mesec prej 8,6 %) in v državah članicah EU 9,8-odstotna (mesec prej 9,6-odstotna). Najnižja je bila na Malti in v Franciji (v obeh 6,8-odstotna), najvišja v Estoniji (23,2-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 11,7 %.

Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.