Nefinančni sektorski računi, 2. četrtletje 2022

Slovensko gospodarstvo s tujino ustvarilo primanjkljaj

V 1. polletju 2022 se je presežek (neto posojanje) celotnega gospodarstva s tujino prvič po desetih letih prevesil v primanjkljaj (neto izposojanje). Znašal je 205 mio. EUR ali 0,7 % BDP. V 1. polletju 2021 je presežek znašal 1.430 mio. EUR ali 5,8 % BDP.

Ob nadaljnji rasti domačega povpraševanja (zlasti potrošnje gospodinjstev) in zaostrenih razmerah v mednarodnem okolju je rast izvoza blaga in storitev (25,2 %) ponovno zaostajala za rastjo uvoza blaga in storitev (36,0 %). Rast storitvene menjave je bila pri izvozu višja (pri uvozu pa nižja) od rasti blagovne menjave. Presežek v menjavi blaga in storitev je bil v primerjavi s 1. polletjem 2021 bistveno nižji (za 1.490 mio. EUR) in je znašal 521 mio. EUR ali 1,8 % BDP.

Vrednost primarnih dohodkov, tekočih transferjev in kapitalskih transferjev, plačanih v tujino, je bila skupno za 758 mio. EUR (ali za 2,7 % BDP) višja od vrednosti, prejete iz tujine.
 
Primanjkljaj nefinančnih družb višji
 
Nefinančne družbe so v letošnjem 1. polletju poslovale s primanjkljajem v višini 954 mio. EUR ali 3,4 % BDP. V primerjavi z lanskim 1. polletjem se je povečal za 535 mio. EUR.

Primanjkljaj se je povečal zlasti zaradi nižjih prihodkov od subvencij, povečanih izdatkov za investicije in sredstev za zaposlene. Prihodki od subvencij so se v primerjavi  s 1. polletjem 2021 zlasti zaradi nižjih interventnih izplačil za blaženje gospodarsko-socialnih posledic epidemije ob umiranju razmer zmanjšali za 738 mio. EUR in znašali 98 mio. EUR.
 
Bruto investicije nefinančnih družb so bile v primerjavi s 1. polletjem 2021 višje za 1.296 mio. EUR (ali za 39,6 %). V okviru teh so se občutno povečali tako izdatki za bruto investicije v osnovna sredstva kot v zaloge, vendar je bila sprememba slednjih izrazitejša. Stopnja investiranja nefinančnih družb (delež bruto investicij v osnovna sredstva v bruto dodani vrednosti) je znašala 21,9 % in tako le 0,1 odstotne točke več kot v 1. polletju 2021.

Sredstva za zaposlene (plače in socialni prispevki), ki so jih podjetja izplačala svojim zaposlenim, so se povečala za 914 mio. EUR ali za 9,9 %, bruto poslovni presežek – tj. tisti del dohodka podjetij, ki ostane za izplačilo dividend in za (delno) financiranje investicij – pa za 887 mio. EUR ali za 20,7 %.

Presežek finančnih družb manjši
 
Finančne družbe so v prvem 1. polletju 2022 izkazovale presežek v višini 9 mio. EUR ali 0,03 % BDP. Ta se je v primerjavi s 1. polletjem prejšnjega leta zmanjšal za 50 mio. EUR. V 1. četrtletju letos so finančne družbe še poslovale s presežkom (v višini 111 mio. EUR ali 0,8 % BDP), v 2. četrtletju pa so ustvarile primanjkljaj (znašal je 102 mio. EUR ali 0,7 % BDP).

Primanjkljaj države se je ob izrazitejši rasti prihodkov kot izdatkov zmanjšal

Primanjkljaj države je bil ob gospodarski rasti v letošnjem 1. polletju občutno nižji kot v istem obdobju lani. Znašal je 927 mio. EUR ali 3,3 % BDP, medtem ko je v 1. polletju 2021 znašal 1.689 mio. EUR ali 6,8 % BDP.
 
V letošnjem 1. polletju so se v primerjavi s prvim polletjem 2021 povečali tako prihodki (za 882 mio. EUR) kot izdatki (za 120 mio. EUR) države, vendar je bila rast prihodkov izrazitejša (7,9-odstotna) od rasti izdatkov (0,9-odstotna).

K skupni rasti prihodkov so največ prispevali davki na proizvodnjo in uvoz (4,1 odstotne točke), od tega ob okrepljeni zasebni potrošnji največ davek na dodano vrednost. Opazneje so k rasti prihodkov prispevali tudi socialni prispevki (1,7 odstotne točke), kar sovpada z ugodnimi gibanj na trgu dela (visoka zaposlenost).
 
K skupni rasti izdatkov so največ prispevali izdatki za socialne prejemke, razen socialnih transferjev v naravi (3,8 odstotne točke), in izdatki za blago in storitve oz. vmesno potrošnjo (1,5 odstotne točke). Skupno rast izdatkov so v največji meri zavirali nižji izdatki za subvencije (−4,5 odstotne točke), kar je povezano z nižjimi izplačili ukrepov za blaženje gospodarsko-socialnih posledic epidemije, in znižanje izdatkov za plače oz. sredstev za zaposlene v javnem sektorju (−2,2 odstotne točke).
 
Varčevanje gospodinjstev občutno manjše

Ob ugodnih razmerah na trgu dela (visoka stopnja zaposlenosti in rast plač) je bila rast bruto razpoložljivega dohodka gospodinjstev v 1. polletju 2022 11,1-odstotna ter za 4,2 odstotne točke višja kot v istem obdobju lani. Izmed njegovih komponent so k rasti največ prispevali bruto poslovni presežek plus raznovrstni dohodek (5,2 odstotne točke) in sredstva za zaposlene oz. dohodki iz dela (4,6 odstotne točke).

Potrošnja gospodinjstev se je ob vztrajni rasti bruto razpoložljivega dohodka in sprostitvi omejitvenih ukrepov ob pojemanju epidemije v letošnjem 1. polletju v primerjavi z istim obdobjem lani izrazito povečala (za 27,2 %). Pri tem je treba upoštevati nizko osnovo iz lanskega 1. polletja.
 
Posledično se je stopnja varčevanja gospodinjstev (delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku) občutno znižala (za 10,6 odstotne točke) in znašala 16,0 %. Nagnjenost gospodinjstev k varčevanju je bila tako v letošnjem 1. polletju manjša kot pred izbruhom epidemije v 1. polletju 2019. 

Stopnja investiranja gospodinjstev (delež bruto investicij v osnovna sredstva v bruto razpoložljivem dohodku) je bila v 1. polletju letos za 1,6 odstotne točke višja kot v istem obdobju lani in je znašala 7,1 %.

Tabeli z najnovejšimi podatki sta na voljo v podatkovni bazi SiStat.