Kazalniki globalizacije, 2020, 2021

Pomen vključenosti v mednarodno okolje za slovensko gospodarstvo narašča

Deleža izvoza in uvoza blaga in storitev v bruto domačem proizvodu sta bila v 2021 znova velika. Slovenija ostaja med članicami EU z najvišjimi stopnjami tržne integracije pri blagu, pri storitvah se uvrščamo na sredino. Po deležu neposrednih naložb v BDP ostajamo med zadnjimi osmimi članicami EU.

  • 2. 12. 2022 ob 10:30
  • |
  • brez statusa
Stopnja vključenosti Slovenije v mednarodno menjavo višja pri blagu

Vrednost izvoza blaga in storitev je leta 2021 predstavljala 83,6 % BDP, vrednost uvoza blaga in storitev pa 77,3 % BDP. To je bilo za 5,9 oziroma 8,8 odstotne točke več kot v pandemičnem letu 2020 in na skoraj enaki ravni kot v 2019. Slovenija se je po kazalniku o deležih izvoza oz. uvoza blaga in storitev v BDP med državami članicami EU uvrstila na 7. oz. 9. mesto. 

Stopnja vključenosti Slovenije v mednarodno menjavo blaga, merjena s kazalnikom tržne integracije v blagu (povprečje vrednosti izvoza in uvoza blaga v vrednosti BDP), je bila z vrednostjo 66,7 % med članicami EU med najvišjimi. Višjo je izkazovala le Slovaška, približno enako kot Slovenija pa Madžarska.

Slovenska vključenost v mednarodno menjavo storitev je bila tako, kot prejšnja leta, manjša. Po kazalniku tržne integracije v storitvah (povprečje vrednosti izvoza in uvoza storitev v vrednosti BDP) se je Slovenija s 13,8 % med članicami EU uvrstila na sredino, na 13. mesto.

Tuje neposredne naložbe v Sloveniji in slovenske neposredne naložbe v tujini rasle bolj kot v predhodnih petih letih

Vrednost tujih neposrednih naložb v Sloveniji je konec leta 2021 znašala 18,4 milijarde EUR. V primerjavi s koncem leta 2020 se je zvišala za 10,4 %, rast je bila višja od povprečja predhodnih petih let (7,5 %). 

Vrednost neposrednih naložb Slovenije v tujini je konec leta 2021 znašala 7,8 milijarde EUR in se je v primerjavi s stanjem leto prej dvignila za 11,8 %. Rast je bila višja od povprečne v predhodnih petih letih, ki je bila 5,0–odstotna.

Delež tujih neposrednih naložb v vrednosti BDP je dosegel 35,2 %. Vrednost neposrednih naložb Slovenije v tujini pa je znašala 15,0 % BDP. Oba deleža sta bila skoraj enaka kot leto prej.

Podatki in analize OECD (vir: OECD, Foreign Direct Investment Statistics: Data, Analysis and Forecasts) kažejo, da je Slovenija med članicami EU tudi v 2021 po deležu stanja tujih neposrednih naložb v BDP in po deležu stanja neposrednih naložb države v tujino v BDP ostala med zadnjimi osmimi članicami.

Maloštevilna podjetja pod tujim nadzorom ekonomsko pomembna, v desetih letih se je njihov pomen za slovensko gospodarstvo povečal

Med vsemi aktivnimi podjetji v nefinančnih dejavnostih (področja dejavnosti od B do J, od L do N in S95, SKD 2008), ki so delovala v Sloveniji v 2020 – bilo jih je 150.261 –, je bilo pod večinskim slovenskim nadzorom 142.524 podjetij oz. 94,9 %, pod večinskim tujim nadzorom pa 7.737 oz. 5,1 %. Tuja notranja podjetja so ustvarila 34,3 % v Sloveniji ustvarjenih prihodkov od prodaje in 27,8 % dodane vrednosti ter zaposlovala 23,4 % oseb, ki delajo v nefinančnih dejavnostih.

V 2020 je bil delež tujih notranjih podjetij v primerjavi s petimi leti prej nekoliko nižji (za 0,3 odstotne točke), kljub temu pa se je njihova ekonomska pomembnost v tem obdobju povečala. Njihov delež prihodkov od prodaje se je v petih letih povečal za 4,0 odstotne točke, delež ustvarjene dodane vrednosti za 1,5 odstotne točke, delež oseb, ki delajo v njih, pa za 2,9 odstotne točke. V primerjavi z letom 2010 se je njihov pomen povečal še bolj, saj je njihov delež med vsemi nefinančnimi podjetji zrasel za 1,5 odstotne točke, njihov delež v preostalih treh omenjenih kazalnikih pa se je dvignil za približno 10 odstotnih točk. 

Podjetja, ki so del mednarodnih skupin, uspešnejša pri blagovni menjavi

Med izvozniki blaga je bilo v 2020 podjetij v večinski tuji lasti 9,3 %, ustvarila pa so skoraj polovico vrednosti celotnega izvoza blaga (47,6 %). Slovenska mednarodno povezana podjetja, to so podjetja v večinski slovenski lasti z enotami v tujini (teh je bilo med vsemi izvozniki 1,6 %), so ustvarila 20,5 % vrednosti celotnega izvoza. 

Podjetja v večinski tuji lasti so bila še pomembnejša pri uvozu, saj jih je bilo med uvozniki 5,6 %, ustvarila pa so več kot polovico vrednosti celotnega uvoza (53,0 %). Slovenskih mednarodno povezanih podjetij je bilo med uvozniki 0,9 %, ustvarila so 15,6 % vrednosti celotnega uvoza.

Približno 60 % celotne vrednosti izvoza v 2020 so ustvarila podjetja z najvišjo intenzivnostjo izvoza (vsaj 75 % prihodkov od prodaje predstavlja izvoz), čeprav je bil delež teh podjetij med vsemi izvozniki majhen (bilo jih je 8,8 %). Med izvozniki v večinski tuji lasti je bilo podjetij z vsaj 75–odstotno intenzivnostjo izvoza 23,5 %, med slovenskimi mednarodno povezanimi izvozniki pa 18,6 %. Prvi so ustvarili 36,9 %, drugi pa 13,0 % celotnega izvoza.

Izvoz in uvoz blaga in storitev ter neposredne naložbe (NN) – stanja, Slovenija
Izvoz in uvoz blaga in storitev ter neposredne naložbe (NN) – stanja, Slovenija
Delež tujih notranjih podjetij po izbranih kazalnikih, Slovenija
Delež tujih notranjih podjetij po izbranih kazalnikih, Slovenija
Struktura intenzivnosti izvoza, Slovenija, 2020
Struktura intenzivnosti izvoza, Slovenija, 2020
METODOLOŠKO OPOZORILO

Podatki o tujih neposrednih naložbah temeljijo na raziskovanju Neposredne naložbe (izvaja ga Banka Slovenije), podatki o tujih notranjih podjetjih na raziskovanju Tuja notranja podjetja, podatki o izvoznikih in uvoznikih pa na raziskovanju Blagovna menjava po značilnostih podjetij.



Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.