Indeksi cen življenjskih potrebščin, januar 2023
Cene višje na obeh ravneh, na letni za 10,0 %, na mesečni za 0,2 %
Življenjske potrebščine so se januarja na letni ravni v povprečju podražile za 10,0 %, na mesečni pa za 0,2 %. Tako na letno kot mesečno inflacijo so najbolj vplivale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač; na letni ravni so se dvignile za 19,3 %, na mesečni pa za 2,1 %.
Letna inflacija 10,0 %
Na letni ravni smo imeli 10,0-odstotno inflacijo (v istem mesecu prejšnjega leta 5,8-odstotno).
Cene blaga so se v enem letu v povprečju dvignile za 11,1 %, cene storitev pa za 7,9 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 13,5 %, trajno blago za 7,9 % in poltrajno blago za 4,8 %.
K skupnemu dvigu cen na letni ravni so največ, 3,2 odstotne točke, prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 19,3 %). Za 1 odstotno točko so letno inflacijo zvišale podražitve storitev in izdelkov iz skupine rekreacija in kultura (za 10,1 %). Za 12,3 % višje cene stanovanjske in gospodinjske opreme in tekočega vzdrževanja stanovanj so na inflacijo na letni ravni vplivale z 0,9 odstotne točke. Po 0,8 odstotne točke so dodale še podražitve trdnih goriv (za 97,5 %) ter storitev restavracij in hotelov (za 12,1 %).
Mesečna rast cen 0,2-odstotna
Cene v januarju so bile v povprečju za 0,2 % višje kot v mesecu pred tem.
K mesečni rasti cen so največ, 0,4 odstotne točke, prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 2,1 %), po 0,2 odstotne točke pa še višje cene alkoholnih pijač in tobaka (za 3,9 %) ter storitev restavracij in hotelov (za 2,3 %).
Po 0,1 odstotne točke so dodali še dražja toplotna energija (za 6,8 %), počitniški paketi (za 4,2 %), pohištvo in stanovanjska oprema (za 2,1 %), medicinski proizvodi, pripomočki in oprema (za 2,0 %), novi avtomobili (za 2,0 %) ter dražje raznovrstno blago in storitve (za 0,9 %).
Ob začetku sezonskih razprodaj so se oblačila in obutev pocenili za 8,8 % ter mesečno inflacijo ublažili za 0,6 odstotne točke. Cenejši naftni derivati (cene tekočih goriv so upadle za 10,5 %, goriv in maziv za osebna vozila pa za 7,6 %) so mesečno rast cen znižali za 0,4 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke so k znižanju mesečne inflacije prispevali še cenejša trdna goriva (za 5,4 %) in zunajbolnišnične storitve (za 3,7 %).
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 9,9-odstotna (januarja lani 6,0-odstotna). Mesečna rast cen je bila −0,1-odstotna.
Cene blaga so bile na letni ravni v povprečju višje za 11,0 %, cene storitev pa za 7,6 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 13,9 %, trajno blago za 6,1 % in poltrajno blago za 4,9 %.
Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU decembra lani 9,2-odstotna (mesec prej 10,1-odstotna) in v državah članicah EU 10,4-odstotna (mesec prej 11,1-odstotna). Najnižja je bila v Španiji (5,5-odstotna), najvišja na Madžarskem (25,0-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 10,8 %.
Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Na letni ravni smo imeli 10,0-odstotno inflacijo (v istem mesecu prejšnjega leta 5,8-odstotno).
Cene blaga so se v enem letu v povprečju dvignile za 11,1 %, cene storitev pa za 7,9 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 13,5 %, trajno blago za 7,9 % in poltrajno blago za 4,8 %.
K skupnemu dvigu cen na letni ravni so največ, 3,2 odstotne točke, prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 19,3 %). Za 1 odstotno točko so letno inflacijo zvišale podražitve storitev in izdelkov iz skupine rekreacija in kultura (za 10,1 %). Za 12,3 % višje cene stanovanjske in gospodinjske opreme in tekočega vzdrževanja stanovanj so na inflacijo na letni ravni vplivale z 0,9 odstotne točke. Po 0,8 odstotne točke so dodale še podražitve trdnih goriv (za 97,5 %) ter storitev restavracij in hotelov (za 12,1 %).
Mesečna rast cen 0,2-odstotna
Cene v januarju so bile v povprečju za 0,2 % višje kot v mesecu pred tem.
K mesečni rasti cen so največ, 0,4 odstotne točke, prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač (za 2,1 %), po 0,2 odstotne točke pa še višje cene alkoholnih pijač in tobaka (za 3,9 %) ter storitev restavracij in hotelov (za 2,3 %).
Po 0,1 odstotne točke so dodali še dražja toplotna energija (za 6,8 %), počitniški paketi (za 4,2 %), pohištvo in stanovanjska oprema (za 2,1 %), medicinski proizvodi, pripomočki in oprema (za 2,0 %), novi avtomobili (za 2,0 %) ter dražje raznovrstno blago in storitve (za 0,9 %).
Ob začetku sezonskih razprodaj so se oblačila in obutev pocenili za 8,8 % ter mesečno inflacijo ublažili za 0,6 odstotne točke. Cenejši naftni derivati (cene tekočih goriv so upadle za 10,5 %, goriv in maziv za osebna vozila pa za 7,6 %) so mesečno rast cen znižali za 0,4 odstotne točke. Po 0,1 odstotne točke so k znižanju mesečne inflacije prispevali še cenejša trdna goriva (za 5,4 %) in zunajbolnišnične storitve (za 3,7 %).
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 9,9-odstotna (januarja lani 6,0-odstotna). Mesečna rast cen je bila −0,1-odstotna.
Cene blaga so bile na letni ravni v povprečju višje za 11,0 %, cene storitev pa za 7,6 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 13,9 %, trajno blago za 6,1 % in poltrajno blago za 4,9 %.
Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU decembra lani 9,2-odstotna (mesec prej 10,1-odstotna) in v državah članicah EU 10,4-odstotna (mesec prej 11,1-odstotna). Najnižja je bila v Španiji (5,5-odstotna), najvišja na Madžarskem (25,0-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 10,8 %.
Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Indeksi cen življenjskih potrebščin, Slovenija
|
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin v stopnjah rasti, Slovenija
1) Indeksi. |
METODOLOŠKO OPOZORILO
Novosti in metodološke spremembe v letu 2023
Na začetku leta smo – tako kot v prejšnjih letih – spremenili uteži. Te zdaj temeljijo na povprečju izdatkov iz Raziskovanja o porabi v gospodinjstvih za leto 2018, preračunanih na cene iz decembra 2022, pri čemer smo upoštevali tudi večje spremembe v utežeh pri HICŽP, ki so bile opravljene na podlagi ocenjenih podatkov o izdatkih gospodinjstev za leto 2022 iz nacionalnih računov, v skladu z Eurostatovimi priporočili. Uteži za HICŽP za leto 2023 tako temeljijo na končnih podatkih za leto 2021 ter ocenjenih podatkih nacionalnih računov o izdatkih gospodinjstev za leto 2022, pri čemer smo upoštevali povprečno spremembo cen med decembrom 2022 (to je tudi referenčno cenovno obdobje) in povprečjem leta 2022.
Nekoliko smo revidirali tudi seznam izdelkov in storitev, katerih cene spremljamo, in seznam prodajnih mest, kjer spremljamo cene teh izdelkov in storitev.
Od leta 2023 podatkov o Harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin s konstantnimi davčnimi stopnjami (HICŽP-CT) ne bomo več objavljali v posebni objavi, bodo pa davčne spremembe pojasnjene pri prvi objavi ICŽP za december.
V 2023 smo za nekatere elementarne agregate s področja računalniške opreme spremenili metodologijo za izračun indeksov. Namesto ciljanega strganja smo uvedli množično strganje spletnih podatkov ter uvedli razvrščanje v homogene skupine proizvodov, ki so podlaga za izračun indeksov.
Na začetku leta smo – tako kot v prejšnjih letih – spremenili uteži. Te zdaj temeljijo na povprečju izdatkov iz Raziskovanja o porabi v gospodinjstvih za leto 2018, preračunanih na cene iz decembra 2022, pri čemer smo upoštevali tudi večje spremembe v utežeh pri HICŽP, ki so bile opravljene na podlagi ocenjenih podatkov o izdatkih gospodinjstev za leto 2022 iz nacionalnih računov, v skladu z Eurostatovimi priporočili. Uteži za HICŽP za leto 2023 tako temeljijo na končnih podatkih za leto 2021 ter ocenjenih podatkih nacionalnih računov o izdatkih gospodinjstev za leto 2022, pri čemer smo upoštevali povprečno spremembo cen med decembrom 2022 (to je tudi referenčno cenovno obdobje) in povprečjem leta 2022.
Nekoliko smo revidirali tudi seznam izdelkov in storitev, katerih cene spremljamo, in seznam prodajnih mest, kjer spremljamo cene teh izdelkov in storitev.
Od leta 2023 podatkov o Harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin s konstantnimi davčnimi stopnjami (HICŽP-CT) ne bomo več objavljali v posebni objavi, bodo pa davčne spremembe pojasnjene pri prvi objavi ICŽP za december.
V 2023 smo za nekatere elementarne agregate s področja računalniške opreme spremenili metodologijo za izračun indeksov. Namesto ciljanega strganja smo uvedli množično strganje spletnih podatkov ter uvedli razvrščanje v homogene skupine proizvodov, ki so podlaga za izračun indeksov.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
.jpg)