Energetska revščina, 2022

Energetsko revnih gospodinjstev več kot leto prej

Energetska revščina gospodinjstev je bila lani 7,2-odstotna. V primerjavi z letom prej se je zvišala za 0,7 odstotne točke. Energetsko revnih je bilo približno 62.000 gospodinjstev, v njih je živelo okoli 102.000 prebivalcev Slovenije.


Energetska revščina postopno upada

Primerjava v daljšem časovnem obdobju kaže, da se energetska revščina postopno zmanjšuje, najmanjša je bila v 2021. Med letoma 2014 in 2022 se je delež energetsko revnih gospodinjstev zmanjšal približno za tretjino ali za 26.000 gospodinjstev.


Delež energetsko revnih največji med enočlanskimi gospodinjstvi

Lani je bil delež energetsko revnih gospodinjstev največji med enočlanskimi gospodinjstvi (15,1 %), ne glede na starost članov. Med gospodinjstvi z vzdrževanimi otroki je bil ta delež največji pri enostarševskih gospodinjstvih z vsaj enim vzdrževanim otrokom.

Delež energetsko revnih gospodinjstev je bil najmanjši med gospodinjstvi dveh odraslih z dvema vzdrževanima otrokoma (2,0 %), med veččlanskimi (vsaj tričlanskimi) gospodinjstvi brez vzdrževanih otrok (2,2 %) in med gospodinjstvi vsaj treh odraslih z vzdrževanimi otroki (2,6 %).


Najpogostejši vzrok neustrezne bivanjske razmere

K uvrstitvi gospodinjstva pod pragom tveganja revščine med energetsko revna so v največjem deležu prispevale neustrezne bivanjske razmere, kot so težave s puščajočo streho, vlažnimi stenami/tlemi/temelji ali trhlimi okenskimi okvirji/tlemi v stanovanju, sledile so zamude s plačili stanovanjskih stroškov (vode, elektrike, ogrevanja itd.), v najmanjšem deležu pa je k energetski revščini gospodinjstev prispevala nezmožnost zagotavljanja primerno ogrevanega stanovanja.

V obdobju 2014–2022 je bilo manj gospodinjstev izpostavljenih vsem štirim elementom, na katerih temelji izračun energetske revščine: delež gospodinjstev, ki so zaradi finančne stiske zamujala s plačili stanovanjskih stroškov, se je zmanjšal skoraj za dve tretjini, delež gospodinjstev, ki si finančno niso bila zmožna zagotoviti primerno ogrevanega stanovanja, skoraj za polovico, delež gospodinjstev, ki so živela v neustreznih bivanjskih razmerah, za 41 %, delež gospodinjstev pod pragom tveganja revščine pa za 2 %.

Lani sta se v primerjavi z letom 2021 povečala delež gospodinjstev pod pragom tveganja revščine (za 1,4 odstotne točke) in delež gospodinjstev, ki si finančno niso bila zmožna zagotoviti primerno ogrevanega stanovanja (za 1,2 odstotne točke), delež drugih dveh elementov energetske revščine pa se je zmanjšal: delež gospodinjstev, ki so zaradi finančne stiske zamujala s plačili stanovanjskih stroškov, za 1,1 odstotne točke, in delež gospodinjstev, ki so živela v neustreznih bivanjskih razmerah, za 1,9 odstotne točke.


Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat, v področjih Kakovost življenja in Energetika.