Blaginja, 2022
Splošno zadovoljstvo s finančnim stanjem in dolžino prostega časa večje, z medosebnimi odnosi na enaki ravni
Na splošno zadovoljstvo z življenjem v 2022 so zelo vplivali medosebni odnosi, občutek sreče in zdravstveno stanje. Več oseb kot v 2018, dve tretjini, je bilo srečnih ves čas ali večino časa. Zvišala se je tudi samoocena zadovoljstva s finančnim stanjem in dolžino prostega časa.
Še vedno najbolj zadovoljni z odnosi s sorodniki, prijatelji, sosedi
V prejšnjem letu je povprečna samoocena zadovoljstva z medosebnimi odnosi s sorodniki, prijatelji, sosedi, sodelavci znašala 8,6. To je bilo enako kot v 2018 in za 0,3 vrednosti ocene več kot v 2013, ko smo prav tako merili subjektivno dojemanje blaginje prebivalcev Slovenije, starih 16 let ali več. To je bila tudi najvišja dosežena vrednost doslej v tem raziskovanju. Različne vrste zadovoljstva so ocenjevali na lestvici od 0 (povsem nezadovoljen) do 10 (zelo zadovoljen). 92 % oseb je svoje zadovoljstvo z medosebnimi odnosi izrazilo z ocenami od 7 do 10. Pričakovano so bili z odnosi v večji meri zadovoljni mlajši; na prvem mestu so bili tisti iz starostne skupine 25–34 let (8,8).
![](http://www.stat.si/StatWeb/File/NewsImage/35773)
Povprečna stopnja zadovoljstva s finančnim stanjem gospodinjstva višja
Na stopnjo zadovoljstva s finančnim stanjem precej vpliva subjektivno dojemanje lastnega finančnega položaja. Zelo visoke ocene (povprečna samoocena: 8,0) so navedli tisti, ki so menili, da s svojimi dohodki mesec preživijo brez težav. Po drugi strani so bili tisti, ki mesec preživijo zelo težko, tudi med najbolj nezadovoljnimi s svojim finančnim stanjem (4,3). Ta samoocena je bila nižja od samoocene tistih, ki so bili razvrščeni v najnižji dohodkovni razred (5,7). Skupno pa se je povprečna stopnja zadovoljstva s finančnim stanjem gospodinjstva v primerjavi z 2018 nekoliko zvišala, za 0,4 vrednosti ocene (na 6,7).
Z dolžino prostega časa najbolj zadovoljni upokojenci
36 % oseb, starih 16 let ali več, je zadovoljstvu z dolžino prostega časa, ki ga imajo na voljo, namenilo eno izmed najvišjih dveh ocen (9 ali 10). Povprečna samoocena zadovoljstva z dolžino prostega časa se je v primerjavi s tisto v 2018 zvišala za 0,3 vrednosti ocene (na 7,5). Med samoocenami moških in žensk ni bilo razlik. So pa bile razlike z vidika zaposlitvenega statusa; najmanj so bili z dolžino prostega časa zadovoljni samozaposleni (6,6), najbolj pa upokojenci (8,4).
Dobri medosebni odnosi pomembno vplivali na splošno zadovoljstvo z življenjem
Z oceno 9 ali 10 je splošno zadovoljstvo z življenjem ocenilo 27 % oseb, starih 16 let ali več. To je bilo za 3 odstotne točke manj kot v 2021. Tudi povprečna samoocena se je nekoliko znižala (s 7,7 na 7,6). Je pa v primerjavi z 2018 samoocena narasla za 0,3 vrednosti ocene. Vrednost kazalnika se med spoloma ni razlikovala, stopnja zadovoljstva je bila odvisna predvsem od zdravja, položaja na trgu dela, finančnega stanja, izobrazbe in številnih drugih dejavnikov (prosti čas, prijatelji, medosebni odnosi ipd.). Tisti, ki so medosebnim odnosom namenili eno izmed najvišjih dveh ocen (9 ali 10), so svoje zadovoljstvo z življenjem ocenili povprečno z 9,2; tisti, ki so te odnose ovrednotili z najnižjimi ocenami (0–5), pa so navedli tudi nižjo povprečno skupno oceno: 7,5.
![](http://www.stat.si/StatWeb/File/NewsImage/35774)
Zadovoljstvo z življenjem je zelo tesno povezano tudi z občutenjem oz. občutkom sreče. Tisti, ki so se v zadnjih štirih tednih pred anketiranjem počutili srečne ves čas, so svoje zadovoljstvo z življenjem ocenili povprečno z 8,7; tisti, ki v tem obdobju nikoli niso bili srečni, so zadovoljstvu s svojim življenjem v povprečju namenili precej nižjo oceno (4,6).
Mlajši srečo občutili pogosteje kot starejši
V obdobju pred anketiranjem v 2022 je bilo ves čas srečnih 10 % oseb. V primerjavi z letom 2018 je bil delež ves čas srečnih enak, se je pa za 7 odstotnih točk povečal delež takih, ki so srečo občutili večino časa (z 49 % na 56 %). Srečnih ves čas ali večino časa je bilo torej dve tretjini oseb (66 %), kar je več kot v 2018. V primerjavi z letom 2013 je delež takih, ki so se počutili srečne večino časa, upadel za 3 odstotne točke. Delež takih, ki so se počutili srečne redkokdaj ali nikoli, je bil za 6 odstotnih točk večji kot leta 2013 in za 1 odstotno točko manjši kot leta 2018.
Ves čas ali večino časa je bilo osamljenih 4 % oseb; enako kot pred štirimi leti. Delež takih, ki so osamljenost čutili redkokdaj ali nikoli, pa je bil za 2 odstotni točki manjši kot v 2018.
![](http://www.stat.si/StatWeb/File/NewsImage/35775)
Razlike v občutenju sreče je bilo zaznati po starostnih skupinah, predvsem med mladimi (16–24 let) in starejšimi (65 let ali več) – prvi so se počutili srečne več časa. So se pa mladi približno v enakem deležu kot starejši počutili osamljene ves čas ali večino časa.
Večina je lahko računala na pomoč sorodnikov, prijateljev, znancev, sosedov
93 % prebivalcev Slovenije, starih 16 let ali več, je v prejšnjem letu lahko računalo na materialno (npr. denar, dobrine, živila, orodje) ali nematerialno pomoč (npr. pogovor o osebnih stvareh, pomoč pri kakšnem opravilu ali ob bolezni), če bi to potrebovali. Med moškimi in ženskami ni bilo občutnejših razlik. So pa v večjem deležu na tako pomoč v primerjavi s starejšimi lahko računali mlajši. Največji delež takih je bil v starostni skupini 25–34 let (97 %), najmanjši pa med starimi 65 let ali več (89 %).
V prejšnjem letu je povprečna samoocena zadovoljstva z medosebnimi odnosi s sorodniki, prijatelji, sosedi, sodelavci znašala 8,6. To je bilo enako kot v 2018 in za 0,3 vrednosti ocene več kot v 2013, ko smo prav tako merili subjektivno dojemanje blaginje prebivalcev Slovenije, starih 16 let ali več. To je bila tudi najvišja dosežena vrednost doslej v tem raziskovanju. Različne vrste zadovoljstva so ocenjevali na lestvici od 0 (povsem nezadovoljen) do 10 (zelo zadovoljen). 92 % oseb je svoje zadovoljstvo z medosebnimi odnosi izrazilo z ocenami od 7 do 10. Pričakovano so bili z odnosi v večji meri zadovoljni mlajši; na prvem mestu so bili tisti iz starostne skupine 25–34 let (8,8).
Povprečna stopnja zadovoljstva s finančnim stanjem gospodinjstva višja
Na stopnjo zadovoljstva s finančnim stanjem precej vpliva subjektivno dojemanje lastnega finančnega položaja. Zelo visoke ocene (povprečna samoocena: 8,0) so navedli tisti, ki so menili, da s svojimi dohodki mesec preživijo brez težav. Po drugi strani so bili tisti, ki mesec preživijo zelo težko, tudi med najbolj nezadovoljnimi s svojim finančnim stanjem (4,3). Ta samoocena je bila nižja od samoocene tistih, ki so bili razvrščeni v najnižji dohodkovni razred (5,7). Skupno pa se je povprečna stopnja zadovoljstva s finančnim stanjem gospodinjstva v primerjavi z 2018 nekoliko zvišala, za 0,4 vrednosti ocene (na 6,7).
Z dolžino prostega časa najbolj zadovoljni upokojenci
36 % oseb, starih 16 let ali več, je zadovoljstvu z dolžino prostega časa, ki ga imajo na voljo, namenilo eno izmed najvišjih dveh ocen (9 ali 10). Povprečna samoocena zadovoljstva z dolžino prostega časa se je v primerjavi s tisto v 2018 zvišala za 0,3 vrednosti ocene (na 7,5). Med samoocenami moških in žensk ni bilo razlik. So pa bile razlike z vidika zaposlitvenega statusa; najmanj so bili z dolžino prostega časa zadovoljni samozaposleni (6,6), najbolj pa upokojenci (8,4).
Dobri medosebni odnosi pomembno vplivali na splošno zadovoljstvo z življenjem
Z oceno 9 ali 10 je splošno zadovoljstvo z življenjem ocenilo 27 % oseb, starih 16 let ali več. To je bilo za 3 odstotne točke manj kot v 2021. Tudi povprečna samoocena se je nekoliko znižala (s 7,7 na 7,6). Je pa v primerjavi z 2018 samoocena narasla za 0,3 vrednosti ocene. Vrednost kazalnika se med spoloma ni razlikovala, stopnja zadovoljstva je bila odvisna predvsem od zdravja, položaja na trgu dela, finančnega stanja, izobrazbe in številnih drugih dejavnikov (prosti čas, prijatelji, medosebni odnosi ipd.). Tisti, ki so medosebnim odnosom namenili eno izmed najvišjih dveh ocen (9 ali 10), so svoje zadovoljstvo z življenjem ocenili povprečno z 9,2; tisti, ki so te odnose ovrednotili z najnižjimi ocenami (0–5), pa so navedli tudi nižjo povprečno skupno oceno: 7,5.
Zadovoljstvo z življenjem je zelo tesno povezano tudi z občutenjem oz. občutkom sreče. Tisti, ki so se v zadnjih štirih tednih pred anketiranjem počutili srečne ves čas, so svoje zadovoljstvo z življenjem ocenili povprečno z 8,7; tisti, ki v tem obdobju nikoli niso bili srečni, so zadovoljstvu s svojim življenjem v povprečju namenili precej nižjo oceno (4,6).
Mlajši srečo občutili pogosteje kot starejši
V obdobju pred anketiranjem v 2022 je bilo ves čas srečnih 10 % oseb. V primerjavi z letom 2018 je bil delež ves čas srečnih enak, se je pa za 7 odstotnih točk povečal delež takih, ki so srečo občutili večino časa (z 49 % na 56 %). Srečnih ves čas ali večino časa je bilo torej dve tretjini oseb (66 %), kar je več kot v 2018. V primerjavi z letom 2013 je delež takih, ki so se počutili srečne večino časa, upadel za 3 odstotne točke. Delež takih, ki so se počutili srečne redkokdaj ali nikoli, je bil za 6 odstotnih točk večji kot leta 2013 in za 1 odstotno točko manjši kot leta 2018.
Ves čas ali večino časa je bilo osamljenih 4 % oseb; enako kot pred štirimi leti. Delež takih, ki so osamljenost čutili redkokdaj ali nikoli, pa je bil za 2 odstotni točki manjši kot v 2018.
Razlike v občutenju sreče je bilo zaznati po starostnih skupinah, predvsem med mladimi (16–24 let) in starejšimi (65 let ali več) – prvi so se počutili srečne več časa. So se pa mladi približno v enakem deležu kot starejši počutili osamljene ves čas ali večino časa.
Večina je lahko računala na pomoč sorodnikov, prijateljev, znancev, sosedov
93 % prebivalcev Slovenije, starih 16 let ali več, je v prejšnjem letu lahko računalo na materialno (npr. denar, dobrine, živila, orodje) ali nematerialno pomoč (npr. pogovor o osebnih stvareh, pomoč pri kakšnem opravilu ali ob bolezni), če bi to potrebovali. Med moškimi in ženskami ni bilo občutnejših razlik. So pa v večjem deležu na tako pomoč v primerjavi s starejšimi lahko računali mlajši. Največji delež takih je bil v starostni skupini 25–34 let (97 %), najmanjši pa med starimi 65 let ali več (89 %).
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
METODOLOŠKO OPOZORILO
Podatki iz priložnostnega modula »Blaginja« so bili zbrani v okviru mednarodno primerljivega raziskovanja Življenjski pogoji (EU-SILC), z anketnim vprašalnikom v prvi polovici leta 2022.
Še več podrobnih podatkov po različnih prerezih bo objavljenih v podatkovni bazi SiStat 26. maja 2023.
Hkrati s to objavo v podatkovni bazi SiStat objavljamo še dodatne tabele iz področja Življenjski pogoji, podobni podatki, 2021.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih Življenjski pogoji.
Izvedbo raziskovanja je sofinancirala Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno mnenj Evropske unije ali Eurostata. Zanje nista odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki je dodelil finančna sredstva.
![](https://www.stat.si/WebCMS/TempWebCMS45/RadEditorImages/NewFolder2/3.jpg)
Še več podrobnih podatkov po različnih prerezih bo objavljenih v podatkovni bazi SiStat 26. maja 2023.
Hkrati s to objavo v podatkovni bazi SiStat objavljamo še dodatne tabele iz področja Življenjski pogoji, podobni podatki, 2021.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih Življenjski pogoji.
Izvedbo raziskovanja je sofinancirala Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno mnenj Evropske unije ali Eurostata. Zanje nista odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki je dodelil finančna sredstva.
![](https://www.stat.si/WebCMS/TempWebCMS45/RadEditorImages/NewFolder2/3.jpg)
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.