Eksperimentalna statistika: Delo in življenjski pogoji, 4. četrtletje 2022
Največje poslabšanje finančnega položaja pri gospodinjstvih v najemniških stanovanjih
Deleža gospodinjstev, ki so finančno shajala brez težav, in tistih, ki so težko shajala, sta se skoraj izenačila. Z življenjem in finančnim stanjem gospodinjstva so bili najbolj zadovoljni terciarno izobraženi, najbolj osamljeni pa so bili mladi.
Skoraj četrtini gospodinjstev dohodek zrasel
Približno četrtina (24 %) gospodinjstev je ocenila, da se je njihov skupni neto dohodek v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem zvišal, po drugi strani pa je desetina (10 %) gospodinjstev poročala o znižanju svojega dohodka. V primerjavi z letom prej se je delež prvih povečal za 7 odstotnih točk, delež drugih pa zmanjšal za 4 odstotne točke.
Najpomembnejši razlogi za zvišanje dohodka so bili dvig plače (26 %) in drugi razlogi (24 %), za znižanje dohodka pa drugi razlogi (27 %) in znižanje plače (18 %).
Težave z odplačilom najemnine v skoraj četrtini gospodinjstev v najemniških stanovanjih
V nekaj več kot tretjini gospodinjstev (36 %), v katerih se je dohodek znižal, to ni vplivalo na življenjski standard gospodinjstva. V preostalih gospodinjstvih so se prilagodili tako, da so zmanjšali izdatke (56 %) ali uporabili prihranke (22 %).
Nepričakovanih izdatkov v znesku 700 EUR si ne bi moglo privoščiti 45 % gospodinjstev. Težave z odplačilom najemnine je imelo 23 %, z odplačilom nestanovanjskega kredita 13 %, z odplačilom stanovanjskega kredita pa 6 % gospodinjstev, ki so imela tovrstne stroške.
Delež gospodinjstev, ki so finančno shajala brez težav, skoraj enak tistim, ki so težko shajala
Le za 2 odstotni točki več je bilo gospodinjstev, ki so skozi mesec shajala lahko oz. zelo lahko (23 %), v primerjavi s tistimi, ki so shajala težko oz. zelo težko (21 %). Razlika med skupinama se je počasi zmanjševala – pred letom dni je znašala 8 odstotnih točk v prid prve, takih je bilo 26 % gospodinjstev. Delež tistih, ki so shajala težko oz. zelo težko, se je v enem letu povečal za 3 odstotne točke, tistih, ki so shajala lahko oz. zelo lahko, pa je za prav toliko upadel.
Med najemniki večji delež gospodinjstev, ki so težko shajala
V primerjavi z letom prej se je finančni položaj najbolj poslabšal gospodinjstvom v najemniških stanovanjih. Med njimi je bilo 13 % gospodinjstev, ki so shajala lahko oz. zelo lahko, tistih, ki so shajala težko oz. zelo težko, pa je bilo za 23 odstotnih točk več, 37 %. Delež teh se je v enem letu povečal za 12 odstotnih točk. Med uporabniki stanovanj je težko oz. zelo težko shajala nekaj manj kot četrtina gospodinjstev (23 %), med lastniki pa nekaj več kot šestina (18 %).
Z življenjem bolj zadovoljni bolj izobraženi
Visoko zadovoljni z medosebnimi odnosi (ocena 8 ali več na lestvici od 0 do 10) sta bili dve tretjini prebivalcev, z življenjem 46 %, s finančnim stanjem gospodinjstva pa nekaj več kot četrtina (27 %). Po drugi strani pa je bilo nizko zadovoljnih (ocena 2 ali manj) s finančnim stanjem gospodinjstva 12 %, z življenjem 5 %, z medosebnimi odnosi pa 2 % prebivalcev.
Bolj izobraženi so bili bolj zadovoljni z življenjem in finančnim položajem. Med terciarno izobraženimi je bilo visoko zadovoljnih z življenjem 64 %, 25 odstotnih točk več kot med nižje izobraženimi, visoko zadovoljnih s finančnim stanjem pa 43 %, 22 odstotnih točk več kot med nižje izobraženimi.
Približno četrtina (24 %) gospodinjstev je ocenila, da se je njihov skupni neto dohodek v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem zvišal, po drugi strani pa je desetina (10 %) gospodinjstev poročala o znižanju svojega dohodka. V primerjavi z letom prej se je delež prvih povečal za 7 odstotnih točk, delež drugih pa zmanjšal za 4 odstotne točke.
Najpomembnejši razlogi za zvišanje dohodka so bili dvig plače (26 %) in drugi razlogi (24 %), za znižanje dohodka pa drugi razlogi (27 %) in znižanje plače (18 %).
Težave z odplačilom najemnine v skoraj četrtini gospodinjstev v najemniških stanovanjih
V nekaj več kot tretjini gospodinjstev (36 %), v katerih se je dohodek znižal, to ni vplivalo na življenjski standard gospodinjstva. V preostalih gospodinjstvih so se prilagodili tako, da so zmanjšali izdatke (56 %) ali uporabili prihranke (22 %).
Nepričakovanih izdatkov v znesku 700 EUR si ne bi moglo privoščiti 45 % gospodinjstev. Težave z odplačilom najemnine je imelo 23 %, z odplačilom nestanovanjskega kredita 13 %, z odplačilom stanovanjskega kredita pa 6 % gospodinjstev, ki so imela tovrstne stroške.
Delež gospodinjstev, ki so finančno shajala brez težav, skoraj enak tistim, ki so težko shajala
Le za 2 odstotni točki več je bilo gospodinjstev, ki so skozi mesec shajala lahko oz. zelo lahko (23 %), v primerjavi s tistimi, ki so shajala težko oz. zelo težko (21 %). Razlika med skupinama se je počasi zmanjševala – pred letom dni je znašala 8 odstotnih točk v prid prve, takih je bilo 26 % gospodinjstev. Delež tistih, ki so shajala težko oz. zelo težko, se je v enem letu povečal za 3 odstotne točke, tistih, ki so shajala lahko oz. zelo lahko, pa je za prav toliko upadel.
V primerjavi z letom prej se je finančni položaj najbolj poslabšal gospodinjstvom v najemniških stanovanjih. Med njimi je bilo 13 % gospodinjstev, ki so shajala lahko oz. zelo lahko, tistih, ki so shajala težko oz. zelo težko, pa je bilo za 23 odstotnih točk več, 37 %. Delež teh se je v enem letu povečal za 12 odstotnih točk. Med uporabniki stanovanj je težko oz. zelo težko shajala nekaj manj kot četrtina gospodinjstev (23 %), med lastniki pa nekaj več kot šestina (18 %).
Z življenjem bolj zadovoljni bolj izobraženi
Visoko zadovoljni z medosebnimi odnosi (ocena 8 ali več na lestvici od 0 do 10) sta bili dve tretjini prebivalcev, z življenjem 46 %, s finančnim stanjem gospodinjstva pa nekaj več kot četrtina (27 %). Po drugi strani pa je bilo nizko zadovoljnih (ocena 2 ali manj) s finančnim stanjem gospodinjstva 12 %, z življenjem 5 %, z medosebnimi odnosi pa 2 % prebivalcev.
Bolj izobraženi so bili bolj zadovoljni z življenjem in finančnim položajem. Med terciarno izobraženimi je bilo visoko zadovoljnih z življenjem 64 %, 25 odstotnih točk več kot med nižje izobraženimi, visoko zadovoljnih s finančnim stanjem pa 43 %, 22 odstotnih točk več kot med nižje izobraženimi.
Najpogosteje osamljeni mladi
Ves čas ali večino časa je bilo v obdobju pred anketiranjem osamljenih 9 % prebivalcev, 71 % pa jih je osamljenost čutilo redkokdaj ali nikoli. Najpogosteje so bili osamljeni mladi (16–34 let). Pri tej skupini se je v primerjavi s prejšnjim četrtletjem tudi najbolj povečal delež osamljenih ves čas ali večino časa, in sicer za 5 odstotnih točk, na 13 %.
Srečo je v obdobju pred anketiranjem čutilo ves čas ali večino časa 57 % prebivalcev, redkokdaj ali nikoli pa 12 %. Najmanj pogosto so bili srečni v najstarejši starostni skupini (55 let ali več); v njej je srečo čutila ves čas ali večino časa polovica prebivalcev. Pri mladih (16–34 let) se je v primerjavi s prejšnjim četrtletjem za 10 odstotnih točk zmanjšal delež tistih, ki so bili srečni ves čas ali večino časa (na 60 %), za 7 odstotnih točk pa povečal delež tistih, ki so bili srečni redkokdaj ali nikoli (na 14 %).
Ves čas ali večino časa je bilo v obdobju pred anketiranjem osamljenih 9 % prebivalcev, 71 % pa jih je osamljenost čutilo redkokdaj ali nikoli. Najpogosteje so bili osamljeni mladi (16–34 let). Pri tej skupini se je v primerjavi s prejšnjim četrtletjem tudi najbolj povečal delež osamljenih ves čas ali večino časa, in sicer za 5 odstotnih točk, na 13 %.
Srečo je v obdobju pred anketiranjem čutilo ves čas ali večino časa 57 % prebivalcev, redkokdaj ali nikoli pa 12 %. Najmanj pogosto so bili srečni v najstarejši starostni skupini (55 let ali več); v njej je srečo čutila ves čas ali večino časa polovica prebivalcev. Pri mladih (16–34 let) se je v primerjavi s prejšnjim četrtletjem za 10 odstotnih točk zmanjšal delež tistih, ki so bili srečni ves čas ali večino časa (na 60 %), za 7 odstotnih točk pa povečal delež tistih, ki so bili srečni redkokdaj ali nikoli (na 14 %).
METODOLOŠKO OPOZORILO
Tokratna objava podatkov je zadnja četrtletna objava iz raziskovanja »Delo in življenjski pogoji«, saj se raziskovanje v letu 2023 ne izvaja več.
Podatki se nanašajo na prebivalce, stare 16 let ali več. Vsebine, ki jih zbiramo v tem raziskovanju, so podobne, kot se zbirajo v raziskovanju Življenjski pogoji (EU-SILC). Ker se metodologija in način zbiranja razlikujeta, podatki med seboj niso primerljivi.
Podatke objavljamo kot eksperimentalne, ker je raziskovanje novo in se merski instrument ter metodologija za zbiranje podatkov in izračun kazalnikov še razvijata. Več informacij je na voljo v metodoloških pojasnilih.
Sofinancirala Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno mnenj Evropske unije ali Eurostata. Zanje nista odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki je dodelil finančna sredstva.
Podatki se nanašajo na prebivalce, stare 16 let ali več. Vsebine, ki jih zbiramo v tem raziskovanju, so podobne, kot se zbirajo v raziskovanju Življenjski pogoji (EU-SILC). Ker se metodologija in način zbiranja razlikujeta, podatki med seboj niso primerljivi.
Podatke objavljamo kot eksperimentalne, ker je raziskovanje novo in se merski instrument ter metodologija za zbiranje podatkov in izračun kazalnikov še razvijata. Več informacij je na voljo v metodoloških pojasnilih.
Sofinancirala Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno mnenj Evropske unije ali Eurostata. Zanje nista odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki je dodelil finančna sredstva.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)