Porazdelitveni računi sektorja gospodinjstev, 2019–2021
V 2021 spremembe v porazdelitvi dohodka, potrošnje in premoženja gospodinjstev glede na predhodni leti majhne
Leta 2021 in 2020 so gospodinjstva iz višjih dohodkovnih razredov v primerjavi z 2019 privarčevala večji delež razpoložljivega dohodka. Gospodinjstva iz nižjih dohodkovnih razredov so se v 2020 zadolževala manj, v 2021 pa približno toliko kot v 2019.
Merjenje neenakosti dohodka, potrošnje, varčevanja in premoženja med gospodinjstvi
Porazdelitveni nacionalni računi merijo neenakosti v dohodku, potrošnji, varčevanju in premoženju znotraj sektorja gospodinjstev. Objavljamo rezultate za tri referenčna leta: 2019, 2020 in 2021. Neenakost smo merili z dvema kazalnikoma neenakosti, in sicer z razmerjem med posameznim dohodkovnim kvintilnim razredom in povprečjem za vsa gospodinjstva ter z razmerjem med najvišjim in najnižjim dohodkovnim kvintilnim razredom.
Stopnja varčevanja petine dohodkovno najbogatejših gospodinjstev v 2021 znašala 39 odstotkov
V primerjavi z letom 2019, ko so dohodkovno najbogatejša gospodinjstva privarčevala 32 % razpoložljivega dohodka, se je ta delež v letu 2020 in 2021 povzpel na 44 % oz. 39 %. Povečan delež privarčevanega razpoložljivega dohodka je bil posledica zaprtja države in večje previdnosti zaradi negotove prihodnosti. Po drugi strani se je dohodkovno najrevnejša skupina gospodinjstev v 2020 zaradi istih razlogov manj zadolževala, a že leto pozneje ponovno dosegla stopnjo zadolženosti kot v 2019. V 2021 se je zadolževalo približno 40 % gospodinjstev z najnižjim razpoložljivim dohodkom.
Pri dohodkovni porazdelitvi v 2021 brez občutnih sprememb v primerjavi z letoma 2019 in 2020
Z vidika porazdelitve razpoložljivega dohodka gospodinjstev po dohodkovnih kvintilnih razredih, v opazovanih letih nismo zaznali večjih sprememb. Enako velja za porazdelitev prilagojenega razpoložljivega dohodka – ta poleg razpoložljivega dohodka vključuje socialne transferje v naravi (zdravstveno in zobozdravstveno oskrbo, nastanitev v bolnišnicah, medicinske in ortopedske pripomočke, izobraževalne, rekreacijske, kulturne in športne storitve). V 2021 je dohodek petine dohodkovno najrevnejših gospodinjstev znašal približno 58 % povprečja vseh gospodinjstev, dohodek petine dohodkovno najbogatejših gospodinjstev pa 151 % povprečja. Podobno kaže tudi kazalnik maksimum – minimum (razmerje med petino najbogatejših in petino najrevnejših gospodinjstev), ki se je iz leta 2019 v 2020 in 2021 znižal z 2,7 na 2,6.
V 2021 dohodkovno najrevnejša gospodinjstva potrošila 83 % povprečja vseh gospodinjstev
Dejanska končna potrošnja gospodinjstev vključuje poleg izdatkov za končno potrošnjo, tudi potrošnjo že omenjenih socialnih transferjev v naravi. V 2021 je 20 % dohodkovno najrevnejših gospodinjstev potrošilo 83 % povprečja za vsa gospodinjstva, kar je bilo manj kot leto prej (87 %). Po drugi strani je petina dohodkovno najbogatejših gospodinjstev potrošila 114 % povprečja, kar je bilo skoraj enako kot leto pred tem (113 %) in manj kot v 2019 (123 %).
V 2021 je približno 60 % gospodinjstev razpolagalo z nefinančnim premoženjem, manjšim od povprečja
Pri porazdelitvi nefinančnega premoženja gospodinjstev (vrednost stanovanj, znižana za stanovanjska posojila in vrednost nestanovanjskih zgradb, kmetijskih in gozdnih zemljišč) po dohodkovnih kvintilnih razredih v letih 2020 in 2021 ni bilo večjih sprememb v primerjavi z 2019. Porazdelitev premoženja je odraz porazdelitve dohodka, potrošnje in posledično varčevanja gospodinjstev. Za celotno obdobje 2019–2021 velja, da je približno 60 % gospodinjstev razpolagalo s premoženjem v obliki nepremičnin, manjšim od povprečja vseh gospodinjstev. Vrednost nepremičnin v lasti dohodkovno najrevnejše petine je dosegala med 52 % in 55 % povprečja za vsa gospodinjstva, vrednost premoženja nepremičnin dohodkovno najbogatejše petine pa je presegala povprečje med med 55 % in 58 % .
Porazdelitev dohodka podobna tudi v nekaterih drugih državah EU-27
To področje je v večini držav članic EU še v razvoju. Na voljo so le rezultati za različna referenčna obdobja, zato je primerjava omejena. Ker se porazdelitveni rezultati dohodka, vsaj za Slovenijo, med leti bistveno ne razlikujejo, se nam primerjava kljub temu zdi smiselna. Kot kažejo podatki, v porazdelitvi dohodka med opazovanimi državami ni bilo velikih razlik. Petina dohodkovno najrevnejših gospodinjstev je razpolagala s približno 10 % celotnega razpoložljivega dohodka, petina najbogatejših pa z nekaj več kot 30 odstotki.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Porazdelitveni nacionalni računi merijo neenakosti v dohodku, potrošnji, varčevanju in premoženju znotraj sektorja gospodinjstev. Objavljamo rezultate za tri referenčna leta: 2019, 2020 in 2021. Neenakost smo merili z dvema kazalnikoma neenakosti, in sicer z razmerjem med posameznim dohodkovnim kvintilnim razredom in povprečjem za vsa gospodinjstva ter z razmerjem med najvišjim in najnižjim dohodkovnim kvintilnim razredom.
Stopnja varčevanja petine dohodkovno najbogatejših gospodinjstev v 2021 znašala 39 odstotkov
V primerjavi z letom 2019, ko so dohodkovno najbogatejša gospodinjstva privarčevala 32 % razpoložljivega dohodka, se je ta delež v letu 2020 in 2021 povzpel na 44 % oz. 39 %. Povečan delež privarčevanega razpoložljivega dohodka je bil posledica zaprtja države in večje previdnosti zaradi negotove prihodnosti. Po drugi strani se je dohodkovno najrevnejša skupina gospodinjstev v 2020 zaradi istih razlogov manj zadolževala, a že leto pozneje ponovno dosegla stopnjo zadolženosti kot v 2019. V 2021 se je zadolževalo približno 40 % gospodinjstev z najnižjim razpoložljivim dohodkom.
Pri dohodkovni porazdelitvi v 2021 brez občutnih sprememb v primerjavi z letoma 2019 in 2020
Z vidika porazdelitve razpoložljivega dohodka gospodinjstev po dohodkovnih kvintilnih razredih, v opazovanih letih nismo zaznali večjih sprememb. Enako velja za porazdelitev prilagojenega razpoložljivega dohodka – ta poleg razpoložljivega dohodka vključuje socialne transferje v naravi (zdravstveno in zobozdravstveno oskrbo, nastanitev v bolnišnicah, medicinske in ortopedske pripomočke, izobraževalne, rekreacijske, kulturne in športne storitve). V 2021 je dohodek petine dohodkovno najrevnejših gospodinjstev znašal približno 58 % povprečja vseh gospodinjstev, dohodek petine dohodkovno najbogatejših gospodinjstev pa 151 % povprečja. Podobno kaže tudi kazalnik maksimum – minimum (razmerje med petino najbogatejših in petino najrevnejših gospodinjstev), ki se je iz leta 2019 v 2020 in 2021 znižal z 2,7 na 2,6.
V 2021 dohodkovno najrevnejša gospodinjstva potrošila 83 % povprečja vseh gospodinjstev
Dejanska končna potrošnja gospodinjstev vključuje poleg izdatkov za končno potrošnjo, tudi potrošnjo že omenjenih socialnih transferjev v naravi. V 2021 je 20 % dohodkovno najrevnejših gospodinjstev potrošilo 83 % povprečja za vsa gospodinjstva, kar je bilo manj kot leto prej (87 %). Po drugi strani je petina dohodkovno najbogatejših gospodinjstev potrošila 114 % povprečja, kar je bilo skoraj enako kot leto pred tem (113 %) in manj kot v 2019 (123 %).
V 2021 je približno 60 % gospodinjstev razpolagalo z nefinančnim premoženjem, manjšim od povprečja
Pri porazdelitvi nefinančnega premoženja gospodinjstev (vrednost stanovanj, znižana za stanovanjska posojila in vrednost nestanovanjskih zgradb, kmetijskih in gozdnih zemljišč) po dohodkovnih kvintilnih razredih v letih 2020 in 2021 ni bilo večjih sprememb v primerjavi z 2019. Porazdelitev premoženja je odraz porazdelitve dohodka, potrošnje in posledično varčevanja gospodinjstev. Za celotno obdobje 2019–2021 velja, da je približno 60 % gospodinjstev razpolagalo s premoženjem v obliki nepremičnin, manjšim od povprečja vseh gospodinjstev. Vrednost nepremičnin v lasti dohodkovno najrevnejše petine je dosegala med 52 % in 55 % povprečja za vsa gospodinjstva, vrednost premoženja nepremičnin dohodkovno najbogatejše petine pa je presegala povprečje med med 55 % in 58 % .
Porazdelitev dohodka podobna tudi v nekaterih drugih državah EU-27
To področje je v večini držav članic EU še v razvoju. Na voljo so le rezultati za različna referenčna obdobja, zato je primerjava omejena. Ker se porazdelitveni rezultati dohodka, vsaj za Slovenijo, med leti bistveno ne razlikujejo, se nam primerjava kljub temu zdi smiselna. Kot kažejo podatki, v porazdelitvi dohodka med opazovanimi državami ni bilo velikih razlik. Petina dohodkovno najrevnejših gospodinjstev je razpolagala s približno 10 % celotnega razpoložljivega dohodka, petina najbogatejših pa z nekaj več kot 30 odstotki.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
METODOLOŠKO OPOZORILO
Objavljeni rezultati raziskovanja se nanašajo na populacijo zasebnih gospodinjstev. To pomeni, da v raziskovanje, skladno s priporočili OECD, niso bile vključene osebe v domovih za starejše in osebe v zaporih, ker te spadajo med institucionalna gospodinjstva.
Raziskovanje se od leta 2024 dalje izvaja letno. Tokrat objavljamo rezultate za tri referenčna leta: 2019, 2020 in 2021.
Anketa o potrošnji gospodinjstev (AGP) ter Raziskava o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev (HFCS) se ne izvajata vsako leto. Tako smo za porazdelitev potrošnje za to objavo uporabili podatke APG za razpoložljivi leti 2018 in 2022, za porazdelitev obveznosti od nepremičninskega premoženja (stanovanjska posojila) pa podatke HFCS iz leta 2017 in 2021.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Raziskovanje se od leta 2024 dalje izvaja letno. Tokrat objavljamo rezultate za tri referenčna leta: 2019, 2020 in 2021.
Anketa o potrošnji gospodinjstev (AGP) ter Raziskava o finančnih sredstvih in porabi gospodinjstev (HFCS) se ne izvajata vsako leto. Tako smo za porazdelitev potrošnje za to objavo uporabili podatke APG za razpoložljivi leti 2018 in 2022, za porazdelitev obveznosti od nepremičninskega premoženja (stanovanjska posojila) pa podatke HFCS iz leta 2017 in 2021.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.