Energetska revščina, 2024

Delež energetsko revnih gospodinjstev malenkost višji kot leto prej

Energetska revščina gospodinjstev je bila lani 7,3-odstotna. V primerjavi z letom prej se je ta delež zvišal le za 0,1 odstotne točke. Energetsko revnih je bilo približno 63.000 gospodinjstev, v njih pa je živelo približno 110.000 oseb oz. 1.000 več kot v 2023.
Med energetsko revnimi gospodinjstvi je bilo približno 51.000 gospodinjstev brez vzdrževanih otrok in 11.000 gospodinjstev z vzdrževanimi otroki.

Energetska revščina postopno upada

Primerjava v daljšem časovnem obdobju kaže, da se energetska revščina kljub občasnim letnim porastom postopno zmanjšuje, najmanjša je bila v 2021. Med letoma 2014 in 2024 se je delež energetsko revnih gospodinjstev zmanjšal za tretjino ali za 25.000 gospodinjstev.



Delež energetsko revnih največji med enočlanskimi gospodinjstvi

Enako kot leto prej je bil tudi lani delež energetsko revnih gospodinjstev največji med enočlanskimi gospodinjstvi (14,3 %), pri tistih s starejšimi člani (65 let ali več) višji (15,1 %) kot pri tistih z mlajšimi (13,5 %). Med gospodinjstvi z vzdrževanimi otroki je bil ta delež največji pri enostarševskih gospodinjstvih z vsaj enim vzdrževanim otrokom (13,7 %), pri vseh drugih gospodinjstvih z vzdrževanimi otroki pa je bil nižji od 5 %. Najmanjši je bil med gospodinjstvi vsaj treh odraslih oseb z vzdrževanimi otroki (1,9 %).



Delež energetsko revnih gospodinjstev najnižji v osrednjeslovenski statistični regiji, najvišji v koroški in obalno-kraški

Lani se je delež energetsko revnih gospodinjstev gibal od 3,9 % v osrednjeslovenski statistični regiji do 10,4 % v koroški in obalno-kraški. V zahodni Sloveniji je bil precej nižji (5,2 %) kot v vzhodni Sloveniji (9,2 %). V primerjavi z letom prej se je znižal v petih od osmih statističnih regij vzhodne Slovenije in v eni od štirih statističnih regij zahodne Slovenije, v preostalih šestih regijah pa se je zvišal.



Najpogostejši vzrok neustrezne bivanjske razmere

K uvrstitvi gospodinjstev z dohodki pod pragom tveganja revščine med energetsko revna so, enako kot v prešnjih letih, v največjem deležu prispevale neustrezne bivanjske razmere, kot so težave s puščajočo streho, vlažnimi stenami/tlemi/temelji ali trhlimi okenskimi okvirji/tlemi v stanovanju, sledile so zamude s plačili stanovanjskih stroškov (vode, elektrike, ogrevanja itd.), v najmanjšem deležu pa je bil vzrok nezmožnost zagotavljanja primerno ogrevanega stanovanja.

V primerjavi z letom 2023 se je zmanjšal delež gospodinjstev, ki si finančno niso bila zmožna zagotoviti primerno ogrevanega stanovanja (za 0,2 odstotne točke); delež gospodinjstev, ki so zaradi finančne stiske zamujala s plačili stanovanjskih stroškov, je ostal enak (6,1 %); deleža gospodinjstev, izpostavljenih preostalima dvema elementoma energetske revščine, pa sta se povečala: delež gospodinjstev pod pragom tveganja revščine za 0,7 odstotne točke, delež gospodinjstev, ki so živela v neustreznih bivanjskih razmerah, pa za 0,9 odstotne točke.



V obdobju 2014–2024 je bilo manj gospodinjstev izpostavljenih trem od štirih elementov, na katerih temelji izračun energetske revščine: delež gospodinjstev, ki so zaradi finančne stiske zamujala s plačili stanovanjskih stroškov, se je zmanjšal za dve tretjini, delež gospodinjstev, ki si finančno niso bila zmožna zagotoviti primerno ogrevanega stanovanja, in delež gospodinjstev, ki so živela v neustreznih bivanjskih razmerah, za več kot tretjino (prvi za 39 %, drugi za 34 %). Po drugi strani se je delež gospodinjstev pod pragom tveganja revščine v istem obdobju nekoliko povečal (za 6 %).



Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat, v področjih Kakovost življenja in Energetika.