Temeljni agregati sektorja država (aprilsko EDP poročanje), Slovenija, 2012–2015

Primanjkljaj države je bil za leto 2015 ocenjen na 836 milijonov EUR ali 2,2 % BDP, v letu 2014 pa je po reviziji znašal 1 811 milijonov EUR ali 4,9 % BDP

Skupni primanjkljaj države v letu 2015 je ocenjen na 836 milijonov EUR ali 2,2 % BDP. Po reviziji je skupni primanjkljaj države v letu 2014 ocenjen na 1 811 milijonov EUR ali 4,9 % BDP, brez izdatkov zaradi finančne krize (352 milijonov EUR) in poplačila depozitov varčevalcem na Hrvaškem in v Bosni (257 milijonov EUR) pa je znašal 1 202 milijona EUR ali 3,2 % BDP. Zaradi ugodnih gospodarskih razmer in nadzorovanih temeljnih izdatkov ter brez pomembnejših izjemnih transferjev se je primanjkljaj države zmanjšal s 1 202 milijona EUR ali 3,2 % BDP v letu 2014 na 836 milijonov EUR ali 2,2 % BDP v letu 2015, kar je za 366 milijonov EUR  ali 1 odstotno točko BDP manj.

Revizija skupnega primanjkljaja države 2012-2014

Po reviziji skupnega primanjkljaja države je za obdobje 2012-2014 se je primanjkljaj iz leta 2012 minimalno zmanjšal (za 17 milijonov EUR), isti iz leta 2013 pa povečal (za 9 milijonov EUR). Primanjkljaj v letu 2014 je bil z revizijo zmanjšan za 72 milijonov EUR, na 1 811 milijonov EUR ali 4,9 % BDP (pred revizijo je znašal 1 883 milijonov EUR ali 5,0 % BDP). Revizije je bila potrebna predvsem zaradi popravkov metode obračuna predplačil oziroma avansov (za 34 milijonov EUR), popravka ocene vrednosti dohodnine za to leto (za 16 milijonov EUR) in dopolnitve v obračunu transferjev kapitala v podjetja z izgubami (za 13 milijonov EUR). (glej tabelo 3)

V letu 2015 je bil prvič po letu 2008 ustvarjen primarni presežek v vrednosti 309 milijonov EUR ali 0,8 % BDP, leto prej je primarni primanjkljaj znašal še 630 milijonov EUR ali 1,7 % BDP

Primarni primanjkljaj (skupni primanjkljaj, zmanjšan za izdatke za obresti) je v letu 2014 znašal 630 milijonov EUR ali 1,7 % BDP, v letu 2013 pa 4 475 milijonov EUR ali 12,5 % BDP (kot posledica dokapitalizacije državnih bank v znesku 3 633 milijonov EUR). V letu 2015 pa je bil prvič po letu 2008 ocenjen primarni presežek v vrednosti 309 milijonov EUR ali 0,8 % BDP.

Skupni prihodki države so se v letu 2015 nominalno povečali za 4,0 %, skupni izdatki pa nominalno skrčili za 1,7 %

Tako za 2014 kot tudi za 2015 je značilno, da so skupni prihodki države nominalno naraščali bistveno bolj kot pa skupni izdatki države. To je še očitnejše, če ne upoštevamo izdatkov za finančno krizo in drugih pomembnejših enkratnih izdatkov v posameznem letu. Zato se je tudi skupni primanjkljaj države, v katerem niso upoštevani enkratnih izdatki, v zadnjih dveh letih bistveno zmanjšal, in sicer s  1 538 milijonov EUR ali 4,3 % BDP leta 2013 na 1 202 milijona EUR ali 3,2 % BDP leta 2014 in v letu 2015 na 836 milijonov EUR ali 2,2 % BDP. Skupni primanjkljaj države brez enkratnih izdatkov se je v zadnjih dveh letih zmanjšal za 2,1 odsotne točke, s 4,3 % BDP leta 2013 na 2,2 % BDP leta 2015.

Skupni prihodki od davkov in socialnih prispevkov so v letu 2015 znašali 14 266 milijonov EUR ali 37,0 % BDP, kar je nominalno za 3,8 % več kot leto prej (13 750 milijonov EUR ali 36,9 % BDP)

Skupni prihodki od davkov so se v letu 2015 v primerjavi z letom prej nominalno povečali za 3,4 %, od tega prihodki od davkov na dohodke in premoženje za 5,2 %, prihodki od davkov na proizvodnjo in uvoz pa za 2,5 %. Prihodki od socialnih prispevkov so se v enaki primerjavi nominalno povečali za 4,4 %. Med drugimi kategorijami prihodkov so se v letu 2015 zaradi tokov z EU najbolj povečali transferji za investicije iz tujine, nominalno za 14,8 % ali na 678 milijonov EUR (leto prej 590 milijonov EUR). V letu 2015 je bil v tokovih z EU dosežen tudi največji presežek, in ta je z upoštevanjem vseh prihodkov in odhodkov z EU znašal 814 milijonov EUR ali 2,1 % BDP (leto prej 743 milijonov EUR ali 2,0 % BDP).

Primanjkljaj na centralni ravni države v letu 2015 je ocenjen na 978 milijonov EUR ali 2,5 % BDP, presežek pa je bil ocenjen tako za sklade socialne varnosti (45 milijonov EUR) kot tudi za lokalno raven države (97 milijonov EUR)

Primanjkljaj na centralni ravni države je znašal lani 978 milijonov EUR ali 2,5 % BDP. Skladi socialne varnosti so v letu 2015 imeli presežek v vrednosti 45 milijonov EUR ali 0,1 % BDP, presežek pa je bil ocenjen tudi za lokalno raven, znašal je97 milijonov EUR ali 0,3 % BDP.

Konsolidirani bruto dolg države je konec leta 2015 znašal 31 999 milijonov EUR ali 83,0 % BDP, leto prej pa je bil ocenjen na 30 133 milijonov EUR ali 80,8 % BDP

Konsolidirani maastrichtski bruto dolg države je bil konec leta 2015 ocenjen na 31 999 milijonov EUR ali 83,0 % BDP, leto prej pa na 30 133 milijonov EUR ali na 80,8 % BDP. Dolg enot centralne države je konec leta 2015 znašal 31 409  milijonov EUR ali 81,5 % BDP, leto prej pa 29 529 milijonov EUR ali 79,2 % BDP. Dolg enot lokalne države je konec leta 2015 znašal  786 milijonov EUR ali 2,0 % BDP, leto prej pa 2 milijona EUR več, 788 milijonov EUR ali 2,1 % BDP. Skladi socialne varnosti so bili konec leta 2015 zadolženi le za  1 milijon EUR.

Napoved primanjkljaja in dolga države za 2016

Podatki, objavljeni v tej publikaciji, so bili v skladu s Postopkom o presežnem primanjkljaju posredovani Eurostatu v rednem prvem letnem poročilu o primanjkljaju in dolgu države za obdobje 2011-2014. To poročilo je pripravil Statistični urad RS v sodelovanju z Ministrstvom za finance in Banko Slovenije. Poročilo pa vsebuje tudi napoved o primanjkljaju in dolgu države v letošnjem letu. Primanjkljaj države za leto 2016 je ocenjen na 871 milijonov EUR ali 2,2 % BDP. Bruto konsolidirani dolg države naj bi konec leta 2016 znašal 31 658  milijonov EUR ali 79,9 % BDP.