Je nasilnih smrti v Sloveniji v zadnjih letih res več kot v preteklih letih?

V zadnjih mesecih je v raznih medijih presenetljivo veliko novic o nasilnih smrtih; to vzbuja občutek, da se število kriminalnih dejanj, katerih posledica je izguba življenja, v Sloveniji povečuje. Pa je to res? Gre za dejanja, ki so v kriminalistiki poimenovana z izrazi umor, uboj, uboj na mah in detomor. V tem prispevku smo zaradi poenostavitve uporabili za vsa omenjena dejanja skupaj besedno zvezo nasilna smrt.

Število nasilnih smrti

V obdobju od 2000 do 2016 se je v Sloveniji zgodilo 930 nasilnih smrti; največ jih je bilo v 2002 (82), razmeroma »malo« v 2008 (30), najmanj pa v 2016 (26), tako da lahko rečemo, da trditev iz uvoda ne drži. Nasilnih smrti je manj, gre pa v zadnjih letih verjetno za medijsko odmevnejše primere, kar vzbuja občutek, da je življenje v Sloveniji manj varno kot nekoč.

Kdo so žrtve?

V obdobju od 2000 do 2016 se je največ nasilnih smrti zgodilo na območju policijske uprave Ljubljana (35 %). Žrtve so bile v povprečju stare 39 let. Podatki, prikazani po spolu, pa kažejo, da so bili moški nekoliko mlajši od žensk: povprečna starost žrtev moškega spola je bila 37, žrtev ženskega spola pa 44 let. Med vsemi žrtvami je bilo nekaj več kot 70 % moških.



V največ primerih, v 26 %, se žrtev in osumljenec nista poznala (med njima ni bilo nikakršnega odnosa), v 21 % primerov sta bila znanca, v 15 % pa zakonca ali intimna partnerja. V 28 % primerov je bilo morilsko orožje nož, v 13 % primerov hladno orožje (boksar, bodalo, gumijevka ipd.), 16 % žrtev pa je bilo ustreljenih s pištolo.

Kdaj se zgodi največ nasilnih smrti?

Vprašanje, kdaj se  zgodi največ nasilnih smrti, se sprva zdi enostavno, vendar se pri pripravi podatkov lahko zaplete. V Sloveniji sicer imamo podatke o času začetka in času konca kaznivega dejanja, vendar včasih v preiskavi ni mogoče ugotoviti dejanskega časa storitve kaznivega dejanja. Pri podatkih o številu nasilnih smrti v obdobju od 2000 do 2016 tako za 2 % primerov ni bilo mogoče ugotovitvi natančnega meseca, za 5 % primerov pa natančnega dneva kaznivega dejanja, zato smo ob pripravi tega prispevka te podatke izločili. V obdobju od 2000 do 2016 se je največ nasilnih smrti  zgodilo na petek, najmanj pa na četrtek, glede na mesec pa največ v avgustu, najmanj pa v oktobru.

Število pravnomočnih obsojenih rahlo narašča

Število pravnomočno obsojenih, med katere štejemo tudi pogojno obsojene osebe, je v letih od 2000 do 2016 sicer nihalo, ampak njihovo število vseeno rahlo narašča. Največ oseb je bilo pravnomočno obsojenih v letu 2006 (42), najmanj pa v 2003 (16); v 2016 je bilo pravnomočno obsojenih 19 oseb. Med pravnomočno obsojenimi prevladujejo moški; njihov delež v opazovanem obdobju v letih od 2000 do 2015 ni bil nikoli nižji od 82 %, nekoliko nižji je bil le v zadnjem opazovanem letu, tj. v 2016 (78,9 %).  

 Najbolj nevarne države na svetu so …

Po podatkih Združenih narodov je bilo v 2015 največ nasilnih smrti na 100.000 prebivalcev v Salvadorju (108,6), Hondurasu (63,8) in Venezueli (57,1). Slovenija se je po tem merilu uvrstila med varnejše države: 1,2 nasilne smrti na 100.000 prebivalcev. Najvarnejši del sveta je bila Azija, v Aziji pa Singapur in Kitajska: »le« 0,2 nasilne smrti na 100.000 prebivalcev. Precej drugače pa je glede žensk, ki so postale žrtve nasilnega ravnanja. Po nekoliko starejših podatkih (iz leta 2012) se Slovenija uvršča med države z najvišjim odstotkom nasilnih smrti žensk (43 %); med 207 državami smo se po vrednosti tega podatka uvrstili na 16. mesto. Če iz seznama izvzamemo Islandijo in Tongo (majhen arhipelag v Tihem oceanu), kjer sta v obravnavanem letu umrli nasilne smrti po ena ženska, se je Slovenija uvrstila celo na 14. mesto. Po deležu žensk med nasilno umrlimi osebami sta bili prvi Evropa in Azija, zadnji pa  Srednja in Južna Amerika.

Kako varne se počutimo v Sloveniji

V 2015 je nekaj več kot 90 % oseb v Sloveniji menilo, da v okolišu, kjer bivajo, nimajo težav s kriminalom, nasiljem ali vandalizmom. S tem odstotkom se je Slovenija uvrstila med varnejše države. Prva med temi državami je bila Hrvaška; tam so namreč manj kot 3 % oseb ocenili, da imajo v okolišu, kjer živijo, težave s kriminalom, nasiljem ali vandalizmom. V Bolgariji je bil delež oseb, ki so omenjale take težave, najvišji: več kot 26-odstoten.