Aktivno in neaktivno prebivalstvo, Slovenija, 2018

Število aktivnih oseb med prebivalci Slovenije se je v letu 2018 v primerjavi z letom 2017 povečalo za 0,7 %; bilo jih je 1.034.000. Delovno aktivnih je bilo 981.000, brezposelnih pa 53.000. Med brezposelnimi je bilo 48 % moških in 52 % žensk. Število brezposelnih moških je bilo glede na leto 2017 nižje za 19,2 %, število brezposelnih žensk pa za 23,6 %. Neaktivnih prebivalcev je bilo 724.000 ali za 0,9 % manj kot v letu 2017.

832.000 prebivalcev Slovenije je bilo v letu 2018 zaposlenih ali za 1,5 % več kot v letu 2017. Med njimi je bilo 95 % zaposlenih v delovnem razmerju, 31.000 (4 %) jih je delalo prek študentskega servisa, 9.000 (1 %) pa v drugih oblikah dela. Zaposlenih v rednem delovnem razmerju (792.000) je bilo v letu 2018 za 2,4 % več kot v letu 2017. Od tega je bilo število zaposlenih za določen čas, za 8 % (za 8.000) nižje kot v letu 2017, število zaposlenih za nedoločen čas pa za 4 % (ali za 27.000) višje kot v letu 2017.

Še izraziteje se je v letu 2018 med vsemi delovno aktivnimi povečalo število samozaposlenih; bilo jih je 122.000 ali za 8,3 % več kot v letu 2017 in največ, odkar zbiramo anketne podatke o aktivnem in neaktivnem prebivalstvu.

Stopnja anketne brezposelnosti ponovno nižja, stopnja delovne aktivnosti najvišja po letu 2009
Stopnja anketne brezposelnosti se je znižala že peto zaporedno leto in v 2018 dosegla 5,1 %. V primerjavi z letom 2017 se je znižala za 1,4 odstotne točke. Sicer pa je bila najvišja med mladimi, starimi 15–29 let, 9-odstotna, vendar se v zadnjih letih tudi v tej starostni skupini znižuje. Od leta 2013 (ko je bila najvišja) se je znižala za 10,1-odstotne točke.
 
Stopnja delovne aktivnosti je bila v letu 2018 v Sloveniji 55,8-odstotna in najvišja po letu 2009. Med prebivalci, starimi 20–64 let, pa je bila 75,4-odstotna in za 2 odstotni točki višja kot v letu 2017. Stopnja delovne aktivnosti v starostni skupini 20–64 let je vodilni kazalnik strategije Evropa 2020, eden izmed kazalnikov trajnostnega razvoja ter eden izmed kazalnikov uspešnosti uresničevanje strateških usmeritev razvoja Slovenije 2030.



Podzaposlenost in potencialno dodatno aktivno prebivalstvo
Trg dela se nenehno spreminja in obsega številne oblike dela in zaposlitev. Tokrat smo poleg ustaljenih podatkov o trgu dela pogledali tudi, kolikšna je bila v letu 2018 t. i. podzaposlenost med delovno aktivnimi in kolikšna je bila t. i. potencialno dodatna delovna sila med neaktivnimi prebivalci.

Podzaposlenost (ang. underemployment) je precej nov izraz. Označuje delovno aktivne, katerih delovni čas je krajši od polnega, a bi želeli delati več ur in bi bili pripravljeni sprejeti več dela takoj oz. v naslednjih dveh tednih. Med delovno aktivnimi je bilo 89 % (876.000) takih, ki so opravljali delo s polnim delovnim časom, in 11 % (105.000) takih, katerih delovni čas je bil krajši od polnega. Med slednjimi smo lani zabeležili 21.000 t. i. podzaposlenih delavcev ali 21 % od delovno aktivnih, ki so običajno delali manj kot 36 ur tedensko.

Potencialno dodatna delovna sila ali potencialno dodatni aktivni prebivalci so med neaktivnimi osebami. Potencialno dodatne aktivne osebe delimo v dve podskupini. Prvo sestavljajo osebe, ki ne iščejo dela, vendar kljub temu želijo delati in so na voljo. Takih oseb je bilo 18.000. Drugo skupino pa sestavljajo osebe, ki iščejo delo, vendar ga niso pripravljeni sprejeti takoj oz. v dveh tednih. Takih je bilo približno 4.000. Skupaj so potencialno dodatno aktivne osebe predstavljale približno 3 % neaktivnih.

Kategoriji potencialno dodatno aktivni in podzaposleni sta dodatni obliki brezposelnosti na trgu dela in nista upoštevani v definiciji brezposelnosti Mednarodne organizacije dela. V celotni Evropski uniji je bilo po zadnjih podatkih (za leto 2017) približno 9 milijonov podzaposlenih in 10 milijonov potencialno dodatno aktivnih oseb.