Bruto domači proizvod po regijah, Slovenija, 2018
Rast BDP v 2018 najvišja v osrednjeslovenski (7,3-odstotna), najnižja v goriški statistični regiji (3,7-odstotna)
BDP je bil v 2018 glede na 2017 v povprečju višji za 6,4 %. Najbolj se je zvišal v osrednjeslovenski (za 7,3 %), najmanj pa v goriški statistični regiji (za 3,7 %). Zaposlenost se je zvišala v vzhodni Sloveniji za 3,3 %, v zahodni pa za 3,1 %.
Rast BDP je bila višja kot v celotni Sloveniji v petih statističnih regijah
BDP je bil v 2018 v Sloveniji nominalno za 6,4 % višji kot v 2017; znašal je 45.755 milijonov EUR. Na ravni statističnih regij se je najbolj zvišal v osrednjeslovenski regiji (za 7,3 %), v jugovzhodni Sloveniji (za 7,1 %) in koroški (za 7,0 %), najmanj pa v goriški regiji (za 3,7 %). V podravski regiji, katere delež BDP je bil med regijami drugi največji (12,6 %), je bila rast 6,0-odstotna, v zasavski regiji, katere delež BDP je bil najmanjši (1,4 %), pa je bila rast 5,4-odstotna.
Regionalne razlike v bruto domačem proizvodu na prebivalca se povečujejo
Slovenski BDP na prebivalca v letu 2018 je najbolj presegel BDP na prebivalca v osrednjeslovenski regiji (za 41,1 %), najbolj zaostajal za slovenskim povprečjem pa je v zasavski regiji (za 47,6 %). K BDP na prebivalca osrednjeslovenske regije (ta je znašal 31.169 EUR) je pomembno prispeval neto pritok dnevnih delovnih migrantov iz drugih regij, saj tega samo z lokalno delovno silo ne bi bilo mogoče doseči. Razlika med najbolj in najmanj uspešno regijo je znašala 88,7 odstotne točke, kar je za 0,6 odstotne točke več kot v 2017. Bolj natančen kazalnik merjenja regionalnih razlik je disperzija. Ta kazalnik je pokazal, da se je BDP na prebivalca v regijah v 2018 razlikoval v povprečju za 21,9 % od nacionalnega BDP na prebivalca. V primerjavi z 2017 je bila ta razlika v 2018 večje za 0,4 odstotne točke.
Položaj slovenskih kohezijskih regij v Evropski uniji
Zahodna Slovenija je v letu 2017, na katero se nanašajo zadnji znani podatki o BDP na prebivalca v standardih kupne moči (SKM) za države članice Evropske unije, dosegla 102 % povprečja Evropske unije oziroma 101. mesto med 283 regijami na ravni NUTS 2, vzhodna Slovenija pa 70 % in se je uvrstila na 212. mesto. Zahodna Slovenija je presegla povprečni BDP na prebivalca Evropske unije tudi v letih od 2003 do 2010; najbolj v 2008 (108,8 %), najmanj pa v 2010 (100,8 %). V grafikonu 2 so prikazani podatki o BDP na prebivalca, izraženi v standardih kupne moči. Ti kažejo, da najvišji BDP na prebivalca ustvarijo v regijah, v katerih so glavna mesta. Razlike med regijami so sorazmerno majhne na Danskem in Švedskem, v Hrvaški, Slovaški, Češki in državah z BDP nižjim od povprečja v Evropski uniji. Slovenija se uvršča med države s sorazmerno majhnimi razlikami med regijami.
Zaposlenost in delež sredstev za zaposlene v BDP v 2018 večja
Po oceni nacionalnih računov je bilo v kohezijski regiji zahodna Slovenija zaposlenih 539.170 oseb, kar je za 3,1 % več kot v 2017, v kohezijski regiji vzhodna Slovenija pa 481.549 oseb, kar je za 3,3 % več kot v letu prej.
Delež sredstev za zaposlene je v Sloveniji v 2018 predstavljal 49,9 % BDP. V kohezijski regiji zahodna Slovenija je delež sredstev za zaposlene v BDP te regije znašal 50,8 % (0,6- odstotne točke več kot v 2017), v kohezijski regiji vzhodna Slovenija pa 48,7 % BDP te regije (0,3-odstotne točke več kot v 2017).
Revizija podatkov
Na voljo so revidirani regionalni podatki o BDP, BDV, zaposlenosti, sredstvih za zaposlene in opravljenih delovnih urah. Revizija je bila načrtovana; zajela pa je celotno časovno obdobje podatkov po regijah, tj. od leta 2000 dalje. Omenjeni regionalni podatki se razlikujejo od doslej objavljenih podatkov zaradi uskladitve z revidiranimi podatki na nacionalni ravni.
BDP je bil v 2018 v Sloveniji nominalno za 6,4 % višji kot v 2017; znašal je 45.755 milijonov EUR. Na ravni statističnih regij se je najbolj zvišal v osrednjeslovenski regiji (za 7,3 %), v jugovzhodni Sloveniji (za 7,1 %) in koroški (za 7,0 %), najmanj pa v goriški regiji (za 3,7 %). V podravski regiji, katere delež BDP je bil med regijami drugi največji (12,6 %), je bila rast 6,0-odstotna, v zasavski regiji, katere delež BDP je bil najmanjši (1,4 %), pa je bila rast 5,4-odstotna.
Regionalne razlike v bruto domačem proizvodu na prebivalca se povečujejo
Slovenski BDP na prebivalca v letu 2018 je najbolj presegel BDP na prebivalca v osrednjeslovenski regiji (za 41,1 %), najbolj zaostajal za slovenskim povprečjem pa je v zasavski regiji (za 47,6 %). K BDP na prebivalca osrednjeslovenske regije (ta je znašal 31.169 EUR) je pomembno prispeval neto pritok dnevnih delovnih migrantov iz drugih regij, saj tega samo z lokalno delovno silo ne bi bilo mogoče doseči. Razlika med najbolj in najmanj uspešno regijo je znašala 88,7 odstotne točke, kar je za 0,6 odstotne točke več kot v 2017. Bolj natančen kazalnik merjenja regionalnih razlik je disperzija. Ta kazalnik je pokazal, da se je BDP na prebivalca v regijah v 2018 razlikoval v povprečju za 21,9 % od nacionalnega BDP na prebivalca. V primerjavi z 2017 je bila ta razlika v 2018 večje za 0,4 odstotne točke.
Položaj slovenskih kohezijskih regij v Evropski uniji
Zahodna Slovenija je v letu 2017, na katero se nanašajo zadnji znani podatki o BDP na prebivalca v standardih kupne moči (SKM) za države članice Evropske unije, dosegla 102 % povprečja Evropske unije oziroma 101. mesto med 283 regijami na ravni NUTS 2, vzhodna Slovenija pa 70 % in se je uvrstila na 212. mesto. Zahodna Slovenija je presegla povprečni BDP na prebivalca Evropske unije tudi v letih od 2003 do 2010; najbolj v 2008 (108,8 %), najmanj pa v 2010 (100,8 %). V grafikonu 2 so prikazani podatki o BDP na prebivalca, izraženi v standardih kupne moči. Ti kažejo, da najvišji BDP na prebivalca ustvarijo v regijah, v katerih so glavna mesta. Razlike med regijami so sorazmerno majhne na Danskem in Švedskem, v Hrvaški, Slovaški, Češki in državah z BDP nižjim od povprečja v Evropski uniji. Slovenija se uvršča med države s sorazmerno majhnimi razlikami med regijami.
Zaposlenost in delež sredstev za zaposlene v BDP v 2018 večja
Po oceni nacionalnih računov je bilo v kohezijski regiji zahodna Slovenija zaposlenih 539.170 oseb, kar je za 3,1 % več kot v 2017, v kohezijski regiji vzhodna Slovenija pa 481.549 oseb, kar je za 3,3 % več kot v letu prej.
Delež sredstev za zaposlene je v Sloveniji v 2018 predstavljal 49,9 % BDP. V kohezijski regiji zahodna Slovenija je delež sredstev za zaposlene v BDP te regije znašal 50,8 % (0,6- odstotne točke več kot v 2017), v kohezijski regiji vzhodna Slovenija pa 48,7 % BDP te regije (0,3-odstotne točke več kot v 2017).
Revizija podatkov
Na voljo so revidirani regionalni podatki o BDP, BDV, zaposlenosti, sredstvih za zaposlene in opravljenih delovnih urah. Revizija je bila načrtovana; zajela pa je celotno časovno obdobje podatkov po regijah, tj. od leta 2000 dalje. Omenjeni regionalni podatki se razlikujejo od doslej objavljenih podatkov zaradi uskladitve z revidiranimi podatki na nacionalni ravni.
Bruto domači proizvod na prebivalca in na zaposlenega1), statistične regije, Slovenija, 2018
1) Podatek vključuje zaposlene in samozaposlene po domačem konceptu nacionalnih računov.
Vir: SURS
Bruto domači proizvod po statističnih in kohezijskih regijah, Slovenija, 2018
Vir: SURS |
Bruto domači proizvod, slovenski in sosednje NUTS2 regije, 2017
Vir: Eurostat |
Zaposlenost in sredstva za zaposlene, kohezijski regiji, Slovenija, 2018
Vir: SURS |
Razlike v regionalnem bruto domačem proizvodu na prebivalca, Slovenija
Vir: SURS |
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.