Evropski teden mobilnosti

Slogan letošnjega Evropskega tedna mobilnosti: Izberi čistejši način prevoza!

V Sloveniji emisije iz prometa izvirajo skoraj izključno iz cestnega prometa. V preteklih 20 letih se je število registriranih osebnih avtomobilov povečalo za 35 %, število tovornih motornih vozil pa za 117 %. V cestnem prometu prevladujejo emisije iz prometa tovornih vozil in avtobusov.

  • 10. 9. 2020 ob 10:30
  • |
  • brez statusa
Evropski teden mobilnosti
Potekal bo med 16. in 22. 9. 2020, ko se bo zaključil z dnevom brez avtomobila. 22. september od konca prejšnjega tisočletja namreč velja za svetovni dan brez avtomobila. Glavna tema letošnjega Evropskega tedna mobilnosti je 'Promet s čim manj emisijami za vse'. Zaobjema ambiciozen cilj, zapisan v Evropskem zelenem dogovoru, po katerem naj bi Evropa postala prva podnebno nevtralna celina. Promet je namreč odgovoren za četrtino emisij toplogrednih plinov v Evropski uniji in, ker ta delež vztrajno narašča, želimo s tem dogovorom doseči 90-odstotno zmanjšanje teh emisij do 2050. Samo cestni promet doprinese več kot 70 % emisij k vsem toplogrednim plinom, ki nastanejo zaradi različnih vrst transporta.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih


Emisije iz prometa v Sloveniji
Po izračunih SURS-a so v letu 2017 emisije CO2 iz prometa predstavljale 44 % vseh emisij CO2, medtem ko je ta delež pri emisijah NOx znašal 57 %, pri emisijah trdnih delcev PM10 pa 15 %.
V Sloveniji emisije iz prometa izvirajo skoraj izključno iz cestnega prometa, kar je predvsem posledica relativno majhnega obsega zračnega in vodnega prometa. V cestnem prometu prevladujejo emisije iz prometa tovornih vozil in avtobusov: emisije CO2 iz teh vozil so v letu 2017 predstavljale 67 % vseh emisij CO2 v cestnem prometu (za NOx je ta delež znašal 69 %, za trdne delce PM10 pa 51 %). Preostali delež so predstavljale emisije, ki izvirajo iz osebnih vozil (avtomobilov, motorjev in mopedov).

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

Zaskrbljujoč pa je predvsem trend emisij CO2 iz cestnega prometa, saj so se te v desetletnem obdobju (2008–2017) povečale za 2 %, medtem ko so se skupne emisije CO2 v enakem obdobju zmanjšale za 17 % (predvsem na račun znižanja emisij CO2 iz predelovalnih dejavnosti ter dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro).
V navedenem obdobju so se sicer bolj opazno zmanjšale emisije onesnaževal iz prometa: emisije NOx za 44 %, emisije trdnih delcev PM10 pa za 23 %; v enakem obdobju so se emisije NOx iz vseh virov zmanjšale za 43 %, emisije trdnih delcev PM10 pa za 18 %.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih


Stopnja motorizacije v Sloveniji in državah EU
V zadnjih 20 letih (2000–2019) se je stopnja motorizacije v Sloveniji povečala za 28 %: leta 2000 je bilo na 1.000 prebivalcev 435 osebnih avtomobilov, leta 2019 pa 556. V 2018 je bila Slovenija po stopnji motorizacije med državami EU na 10. mestu. Število osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev je bilo največje v Luksemburgu (676), Italiji (646) ter na Finskem in Cipru (v vsaki po 629), najmanjše pa na Madžarskem (373), v Latviji (369) in Romuniji (332).

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

V vseh državah EU se je stopnja motorizacije v 20 letih (1999–2018) povečala, rast pa je bila različna: najmanj se je stopnja povečala v Franciji in na Portugalskem, za 5 oz. 7 %, najbolj pa na Poljskem in v Romuniji, za 154 oz. 150 %.

Le 1 % osebnih avtomobilov ne vozi na dizel ali bencinsko gorivo
V preteklih 20 letih (2000–2019) se je v Sloveniji število registriranih osebnih avtomobilov povečalo za 35 %; leta 2019 jih je bilo 1.165.371, pri čemer je 50 % teh vozilo na dizel, 49 % pa na bencinsko gorivo.
V odstotku vozil na druga goriva je bilo električnih skoraj 2.000 osebnih avtomobilov, na hibridni pogon pa 6.800 osebnih avtomobilov. Da število električnih avtomobilov in tudi takih na hibridni pogon v zadnjih treh letih nekoliko hitreje narašča, gre zasluga tudi spodbudam iz Eko sklada; te so tudi v letu 2020 na voljo občanom. Večja uporaba električnih in hibridnih avtomobilov bi namreč nadalje pripomogla k zmanjševanju emisij zaradi prometa in predvsem v urbanih naseljih pripomogla k manjši onesnaženosti zraka.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih


Potniki v javnem potniškem prevozu
V zadnjih desetih letih (2010–2019) se je število potnikov v avtobusnem mestnem prevozu povečalo za 24 %, število potnikov v avtobusnem medkrajevnem prevozu je ostalo približno enako, število potnikov v notranjem železniškem prevozu pa se je zmanjšalo za 16 %. V istem obdobju se je število registriranih osebnih avtomobilov povečalo za 10 %. 
Letošnje leto je zaradi ustavitve javnega potniškega prevoza izjemno. Omejitve, pod katerimi deluje javni potniški prevoz zaradi bolezni Covid-19, vplivajo tudi na število prepeljanih potnikov, kar potrjujejo podatki za letošnje prvo polletje: v avtobusnem prevozu je bilo število potnikov manjše za polovico, v železniškem prevozu pa za malo več kot tretjino.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih


Končna potrošnja v gospodinjstvih – transport
V EU ima po zadnjih statističnih podatkih Slovenija najvišji delež izdatkov za končno potrošnjo gospodinjstev, namenjen transportu. V letu 2018 so izdatki za transport predstavljali 16,9 % vseh izdatkov za končno potrošnjo. V transportu je gorivo predstavljalo najvišji delež izdatkov za končno potrošnjo v Sloveniji. Pri tem je treba poudariti, da izdatki za gorivo niso zgolj izdatki slovenskih gospodinjstev, temveč tudi tujcev, saj je Slovenija znana kot tranzitna država. Zelo nizek delež so predstavljali izdatki Slovenije za potniške storitve, saj je bil delež teh med nižjimi v EU.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih



Ob tej priložnosti razširjamo v podatkovni bazi SiStat v področju Transport objavo podatkov o dnevni mobilnosti potnikov v Sloveniji v letu 2017.

Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.