Mednarodni dan žensk in deklet v znanosti
11. februar, mednarodni dan žensk in deklet v znanosti
V Sloveniji se največji delež dijakinj in študentk STEM področij odloči za naravoslovne smeri. Delež teh diplomantk je pod povprečjem EU. Med zaposlenimi raziskovalci je tretjina žensk. Plačna vrzel med spoloma je največja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih.
Generalna skupščina Združenih narodov je 11. februar razglasila za mednarodni dan žensk in deklet v znanosti. Cilj je spodbuditi dekleta k odločitvi za poklicno pot raziskovalk ter jim zagotoviti enake možnosti. Glavni poudarek mednarodnega dneva je usmerjen na poklice in izobraževanje STEM ter vlogi žensk v njih. STEM je kratica za znanost, tehnologijo, inženirstvo in matematiko ter obsega naslednja področja: Naravoslovje, matematika in statistika, Informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) ter Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo.
Največji delež dijakinj na STEM programih v naravoslovju
Med vpisanimi v srednješolske programe s področij STEM v Sloveniji sta bila deleža dijakinj največja v šolskih letih 2016/17 in 2023/24 na področju Naravoslovje, matematika in statistika (2016/17: 56 %, 2023/24: 52 %). Na področju Informacijske in komunikacijske tehnologije je bil v šolskem leta 2016/17 delež deklet 4-odstoten, v 2023/24 pa je narasel na 6 %. Na področju Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo pa je ta delež v omenjenih šolskih letih ostal enak, 11-odstoten.
Največ dijakinj srednjih strokovnih in poklicnih programov STEM se je v šolskih letih od 2016/17 do 2023/24 vpisalo v tehniško izobraževanje. Njihovo število se je najbolj povečalo med vključenimi v programe s področja Informacijske in komunikacijske tehnologije, s 119 dijakinj v šolskem letu 2016/17 na 230 dijakinj v 2023/24, tj. za 27 % več.
Višji delež študentk vpisanih v naravoslovne programe
Najvišja deleža vpisanih študentk v STEM področja sta bila v študijskih letih 2017/18 in 2023/24 na področju Naravoslovje, matematika in statistika, saj jih je bilo v prejšnjem študijskem letu vključenih 2.980 ali 57 % vseh študentov na tem področju. Pri izobraževalnih programih s področja Informacijske in komunikacijske tehnologije se je delež v primerjavi s študijskim letom 2017/18, v katerem je bilo študentk 14 % (ali 521) znotraj področja, v 2023/24 zvišal na 21 % (1.146). Delež žensk se je najmanj spremenil pri izobraževalnih programih s področja Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (za 1 %).
Delež diplomantk STEM pod povprečjem EU
Največ diplomantk študijskih programov s področij STEM je bilo leta 2022 v Franciji (30,3 na 1.000 prebivalcev) in na Irskem (29,0 na 1.000 prebivalcev), najmanj pa na Cipru (6,8 na 1.000 prebivalcev) in v Luksemburgu (3,6 na 1.000 prebivalcev). Slovenija se je po številu študentk, ki so zaključile terciarno izobraževanje s področij STEM, s 15,5 diplomantke na 1.000 prebivalcev uvrstila na 18. mesto, medtem ko je povprečje EU 16,7 študentke na 1.000 prebivalcev.
V raziskovalno-razvojni dejavnosti zaposlenih več moških raziskovalcev, vendar število žensk z leti narašča
V raziskovalno-razvojni dejavnosti (RRD) je bilo med letoma 2017 in 2022 zaposlenih manj raziskovalk kot raziskovalcev. Od leta 2017 do leta 2022 se je v tem obdobju njihovo število povečalo za 31 % (s 4.549 na 5.961), število moških pa za 16 % (z 9.529 na 11.054).
Leta 2022 je bilo v vseh sektorjih zaposlenih 17.015 raziskovalcev, od tega približno tretjina (35 %) raziskovalk.
Deleža raziskovalcev in raziskovalk se med sektorji razlikujeta. V državnem sektorju je bila razlika med deležema najmanjša, saj so ženske predstavljale 49 % vseh zaposlenih raziskovalcev. Najizrazitejša razlika je bila v poslovnem sektorju. Ženske so tam predstavljale četrtino vseh raziskovalcev.
V javnem sektorju opazna rast v številu ženskega zaposlenega osebja
Število zaposlenih v RRD v javnem sektorju se je od leta 2017 do 2022 povečalo. Pri moških je bila rast 10-odstotna (s 4.402 na 4.852), pri ženskah pa 24-odstotna (s 3.899 na 4.830).
Na področju naravoslovnih in tehničnih ved se je število zaposlenih žensk povečalo za 27 %, število moških pa za 12 %. Na podpodročjih je bilo povsod zaznati rast zaposlitev ženskega osebja, medtem ko se je število moških zmanjšalo v kmetijskih vedah (za 13 % ali s 387 na 338) ter tehniških in tehnoloških vedah (za 6 % ali z 984 na 927).
Plačna vrzel med spoloma je najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih
Plačna vrzel med spoloma je relativna razlika med povprečno mesečno bruto plačo žensk in moških. Pri plači za oktober 2023 je bila razlika v korist moških največja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, 22,5-odstotna. Ženske so v povprečju zaslužile manj kot moški tudi v področju dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo (za 21,6 %) ter na v komunikacijskih in informacijskih dejavnostih (17,8 %). Po drugi strani pa so imele v povprečju višje bruto plače od moških kolegov v področjih dejavnosti oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja (za 8,6 %), gradbeništvo (za 8,2 %) ter promet in skladiščenje (7,8 %).
Največji delež dijakinj na STEM programih v naravoslovju
Med vpisanimi v srednješolske programe s področij STEM v Sloveniji sta bila deleža dijakinj največja v šolskih letih 2016/17 in 2023/24 na področju Naravoslovje, matematika in statistika (2016/17: 56 %, 2023/24: 52 %). Na področju Informacijske in komunikacijske tehnologije je bil v šolskem leta 2016/17 delež deklet 4-odstoten, v 2023/24 pa je narasel na 6 %. Na področju Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo pa je ta delež v omenjenih šolskih letih ostal enak, 11-odstoten.
Največ dijakinj srednjih strokovnih in poklicnih programov STEM se je v šolskih letih od 2016/17 do 2023/24 vpisalo v tehniško izobraževanje. Njihovo število se je najbolj povečalo med vključenimi v programe s področja Informacijske in komunikacijske tehnologije, s 119 dijakinj v šolskem letu 2016/17 na 230 dijakinj v 2023/24, tj. za 27 % več.
Višji delež študentk vpisanih v naravoslovne programe
Najvišja deleža vpisanih študentk v STEM področja sta bila v študijskih letih 2017/18 in 2023/24 na področju Naravoslovje, matematika in statistika, saj jih je bilo v prejšnjem študijskem letu vključenih 2.980 ali 57 % vseh študentov na tem področju. Pri izobraževalnih programih s področja Informacijske in komunikacijske tehnologije se je delež v primerjavi s študijskim letom 2017/18, v katerem je bilo študentk 14 % (ali 521) znotraj področja, v 2023/24 zvišal na 21 % (1.146). Delež žensk se je najmanj spremenil pri izobraževalnih programih s področja Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo (za 1 %).
Delež diplomantk STEM pod povprečjem EU
Največ diplomantk študijskih programov s področij STEM je bilo leta 2022 v Franciji (30,3 na 1.000 prebivalcev) in na Irskem (29,0 na 1.000 prebivalcev), najmanj pa na Cipru (6,8 na 1.000 prebivalcev) in v Luksemburgu (3,6 na 1.000 prebivalcev). Slovenija se je po številu študentk, ki so zaključile terciarno izobraževanje s področij STEM, s 15,5 diplomantke na 1.000 prebivalcev uvrstila na 18. mesto, medtem ko je povprečje EU 16,7 študentke na 1.000 prebivalcev.
V raziskovalno-razvojni dejavnosti zaposlenih več moških raziskovalcev, vendar število žensk z leti narašča
V raziskovalno-razvojni dejavnosti (RRD) je bilo med letoma 2017 in 2022 zaposlenih manj raziskovalk kot raziskovalcev. Od leta 2017 do leta 2022 se je v tem obdobju njihovo število povečalo za 31 % (s 4.549 na 5.961), število moških pa za 16 % (z 9.529 na 11.054).
Leta 2022 je bilo v vseh sektorjih zaposlenih 17.015 raziskovalcev, od tega približno tretjina (35 %) raziskovalk.
Deleža raziskovalcev in raziskovalk se med sektorji razlikujeta. V državnem sektorju je bila razlika med deležema najmanjša, saj so ženske predstavljale 49 % vseh zaposlenih raziskovalcev. Najizrazitejša razlika je bila v poslovnem sektorju. Ženske so tam predstavljale četrtino vseh raziskovalcev.
V javnem sektorju opazna rast v številu ženskega zaposlenega osebja
Število zaposlenih v RRD v javnem sektorju se je od leta 2017 do 2022 povečalo. Pri moških je bila rast 10-odstotna (s 4.402 na 4.852), pri ženskah pa 24-odstotna (s 3.899 na 4.830).
Na področju naravoslovnih in tehničnih ved se je število zaposlenih žensk povečalo za 27 %, število moških pa za 12 %. Na podpodročjih je bilo povsod zaznati rast zaposlitev ženskega osebja, medtem ko se je število moških zmanjšalo v kmetijskih vedah (za 13 % ali s 387 na 338) ter tehniških in tehnoloških vedah (za 6 % ali z 984 na 927).
Plačna vrzel med spoloma je najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih
Plačna vrzel med spoloma je relativna razlika med povprečno mesečno bruto plačo žensk in moških. Pri plači za oktober 2023 je bila razlika v korist moških največja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, 22,5-odstotna. Ženske so v povprečju zaslužile manj kot moški tudi v področju dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo (za 21,6 %) ter na v komunikacijskih in informacijskih dejavnostih (17,8 %). Po drugi strani pa so imele v povprečju višje bruto plače od moških kolegov v področjih dejavnosti oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja (za 8,6 %), gradbeništvo (za 8,2 %) ter promet in skladiščenje (7,8 %).
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
