Realni dohodek iz kmetijstva – druga ocena, 2024

Vrednost rastlinske pridelave višja

Vrednost rastlinske pridelave naj bi v letu 2024 po drugi oceni znašala 882 mio. EUR ali nominalno za 9 % več kot v predhodnem letu. Pričakovana rast vrednosti je ocenjena na podlagi predvidevanj, da naj bi se skupni obseg pridelave povečal za desetino, cene pa naj bi nominalno malenkost upadle (za 1 %). 

Večji obseg pridelave pričakujemo pri vseh skupinah pridelkov razen vina, kjer naj bi bilo pridelka količinsko za 14 % manj. Najbolj naj bi se povečal pridelek oljčnega olja, za skoraj dvakrat, saj je bil ta pridelek leto prej majhen. 

Pri krmnih rastlinah, skupini z največjim deležem vrednosti rastlinske pridelave, naj bi se vrednost proizvodnje znižala (za 5 %) kljub 5 % večjemu obsegu pridelave, in sicer zaradi za desetino nižjih cen. Vrednost proizvodnje naj bi za 7 % upadla še pri vinu, pri vseh preostalih skupinah pa pričakujemo dvig vrednosti. 

Vrednost živinoreje na ravni predhodnega leta

Pri živinoreji pričakujemo podoben obseg pireje in podobno raven cen, zato naj bi vrednost ostala na ravni predhodnega leta, znašala bo predvidoma 730 mio. EUR. Upad vrednosti pričakujemo pri prireji živine (za 1 %) zaradi nižjih cen, vrednost živalskih proizvodov naj bi ostala nespremenjena.

Prireja živine bo predvidoma višja pri skoraj vseh kategorijah živali, razen pri govedu (upad za 2 %) in konjih (za 4 %).

Pri mleku, ki ima največji vpliv na vrednost živalskih proizvodov, ob večjem obsegu prireje (za 1 %) in podobnih cenah kot predhodno leto pričakujemo višjo vrednost proizvodnje (za 2 %) in jo ocenjujemo na 262 mio. EUR. Pri jajcih naj bi se vrednost rahlo znižala (za 1 %) zaradi nekoliko manjšega obsega prireje (za 2 %), cene pa naj bi bile nekoliko višje (za 1 %).

Skupno vrednost proizvodnje kmetijske dejavnosti v letu 2024 ocenjujemo na 1.651 mio. EUR, kar je za 4 % več kot predhodno leto, predvsem zaradi večjega obsega pridelave (za 5 %) ob nižjih cenah (za 1 %).

Stroški zaradi pocenitve inputov nižji

Cene inputov, tj. proizvodov in storitev za tekočo porabo v kmetijstvu, naj bi se lani znižale (za 5 %), kar naj bi ob nespremenjeni porabi inputov povzročilo upad vrednosti skupne vmesne potrošnje (za 5 %). Zaradi nižjih cen pričakujemo zmanjšanje stroškov za gnojila (za več kot četrtino), krmo (za skoraj desetino) in energijo (za 3 %). Po drugi strani pa pričakujemo povečanje izdatkov za semena in sadike (za več kot desetino), vzdrževanje strojev in opreme (za 6 %) ter veterinarske stroške (za 5 %). Celotna vmesna potrošnja je ocenjena na 948 mio. EUR. 

Realni faktorski dohodek v kmetijstvu višji

Zaradi višje vrednosti kmetijske proizvodnje in nižjih stroškov predvidevamo, da se bo realni faktorski dohodek v kmetijstvu v primerjavi s predhodnim letom povečal za 19 % (nominalno za 23 %). Ob tem predpostavljamo, da bodo subvencije realno ostale na enaki ravni. Realni faktorski dohodek na polnovredno delovno moč (PDM) naj bi bil višji za 21 % (nominalno za 24 %). Tako kot v preteklih letih pričakujemo rahel upad zaposlenosti (za 1 %). 

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.