Bruto domači proizvod po regijah, Slovenija, 2019

Rast BDP je bila v 2019 v jugovzhodni Sloveniji 7,2-odstotna, v obalno-kraški regiji pa 2,2-odstotna.

BDP se je v 2019 glede na 2018 najbolj zvišal v regiji jugovzhodna Slovenija (za 7,2 %), najmanj pa v obalno-kraški (za 2,2 %). Razlike med regijami Slovenije v BDP-jih na prebivalca so se v povprečju zmanjšale. Zaposlenost se je v zahodni Sloveniji zvišala za 3,3 %, v vzhodni Sloveniji pa za 1,6 %.

  • 15. 12. 2020 ob 10:30
  • |
  • brez statusa

Rast BDP pozitivna v vseh dvanajstih statističnih regijah

BDP je bil v Sloveniji v 2019 ocenjen na 48.393 milijonov EUR. To je nominalno za 5,5 % več kot v letu 2018. Zvišal se je v vseh regijah, najbolj v jugovzhodni Sloveniji (za 7,2 %); sledili sta podravska in posavska regija (v vsaki za 6,4 %). Najmanj se je zvišal v primorsko-notranjski (za 2,4 %) in obalno-kraški regiji (za 2,2 %). V osrednjeslovenski regiji, ki je k skupnemu BDP prispevala največ, 37,2 % ali 18.011 milijonov EUR, se je zvišal za 6,0 %.

Osrednjeslovenska regija ustvarila več kot 37 % slovenske bruto dodane vrednosti

Bruto dodane vrednosti (DV), ki so jih v 2019 ustvarile posamezne statistične regije, so bile po obsegu zelo različne. Osrednjeslovenska regija je v povprečju ustvarila 37,2 % vse DV v Sloveniji. Sledili sta ji podravska z 12,7 % in savinjska regija z 11,2 %. Preostalih devetih statističnih regij je zelo zaostajalo za osrednjeslovensko; deleži njihovih DV so znašali od 1,4 do 8,8 %.

Posebnost osrednjeslovenske regije je, da je zaradi glavnega mesta Slovenije, ki leži v tej regiji, zanimiva za večino ekonomskih dejavnosti, še posebno storitvenih. V DV storitvenih dejavnosti je bil njen delež skoraj 45-odstoten. Jugovzhodna Slovenija (13,4 %), savinjska (12,8 %) in podravska regija (12,7 %) so izstopale po višjih deležih ustvarjene DV v dejavnostih kmetijstva in gozdarstva. V industriji pa sta po deležih ustvarjene DV izstopali osrednjeslovenska (24,7 %) in savinjska regija (14,8 %).

Regionalne razlike v bruto domačem proizvodu na prebivalca so se zmanjšale

Razlike med bruto domačimi proizvodi na prebivalca posameznih regij in slovenskim povprečjem so velike. V letu 2019 je BDP na prebivalca na ravni regij znašal od 53,0 % slovenskega povprečja (tolikšen je bil v zasavski regiji) do 140,8 % slovenskega povprečja (tak je bil v osrednjeslovenski regiji). Razlika med najuspešnejšo in najmanj uspešno regijo je znašala 87,8 odstotne točke, kar je bilo sicer manj kot v 2018, ko je znašala 88,6 odstotne točke. BDP na prebivalca je v osrednjeslovenski regiji znašal 32.620 EUR, kar je bilo 2,7-krat več od BDP-ja na prebivalca v zasavski regiji (12.287 EUR).

Na raven BDP v osrednjeslovenski regiji pomembno vpliva dnevna migracija delavcev iz sosednjih in tudi bolj oddaljenih regij, ki prispevajo k povečanju proizvodnje do take ravni, kakršne samo z aktivnim prebivalstvom te regije ne bi bilo mogoče doseči.

Zaposlenost v 2019 večja kot v 2018, večji tudi delež sredstev za zaposlene v BDP

Po oceni nacionalnih računov je bilo v letu 2019 v Sloveniji vseh zaposlenih oseb 1.046.691, kar je za 2,5 % več kot v letu 2018. V kohezijski regiji zahodna Slovenija jih je bilo 557.240 ali za 3,3 % več kot v 2018, v kohezijski regiji vzhodna Slovenija pa 489.451 ali za 1,6 % več kot v letu prej.

Delež sredstev za zaposlene se je v Sloveniji v 2019 glede na 2018 povečal za eno odstotno točko in je znašal 50,8 % BDP. V kohezijski regiji zahodna Slovenija se je povečal za 1,0 odstotne točke in je znašal 51,7 % BDP te regije, v kohezijski regiji vzhodna Slovenija pa se je povečal za 1,1 odstotne točke in je znašal 49,6 % BDP te regije.

Objavljamo tudi revidirane podatke

Podatki o bruto domačem proizvodu in drugih agregatih po regijah za obdobje 2016–2018 se razlikujejo od doslej objavljenih podatkov zaradi rednih letnih uskladitev s podatki na nacionalni ravni, objavljenih septembra 2020.

Delež bruto dodane vrednosti po statističnih regijah, Slovenija, 2019

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih


Vira: SURS, GURS
Bruto domači proizvod na prebivalca in na zaposlenega1), statistične regije, Slovenija, 2019
Bruto domači proizvod na prebivalca in na zaposlenega<sup>1)</sup>, statistične regije, Slovenija, 2019
1) Podatek vključuje zaposlene in samozaposlene po domačem konceptu nacionalnih računov.
Vir: SURS
Bruto domači proizvod po statističnih in kohezijskih regijah, Slovenija, 2019
Mio. EURStruktura (%)EURIndeks
.na prebivalca
SLOVENIJA48.393100,023.165100,0
Vzhodna Slovenija21.01643,419.14782,7
  Pomurska1.7963,715.70567,8
  Podravska6.13512,718.88781,5
  Koroška1.3212,718.69480,7
  Savinjska5.39311,120.95490,5
  Zasavska7011,412.28753,0
  Posavska1.4753,019.45684,0
  Jugovzhodna Slovenija3.3416,923.09699,7
  Primorsko-notranjska8531,816.15469,7
Zahodna Slovenija27.37756,627.614119,2
  Osrednjeslovenska18.01137,232.620140,8
  Gorenjska4.2768,820.79089,7
  Goriška2.4435,020.70789,4
  Obalno-kraška2.6465,522.89498,8
Vir: SURS
Bruto domači proizvod v SKM1), slovenski in sosednje NUTS2 regije, 2018
Na prebivalca, indeks, EU=100
Evropska unija100
Steiermark117,0
Kärnten109,0
Zahodna Slovenija104,0
Friuli-Venezia Giulia103,0
Burgenland (AT)90,0
Nyugat-Dunántúl72,0
Vzhodna Slovenija71,0
Kontinentalna Hrvatska64,0
Jadranska Hrvatska61,0
1) Standard kupne moči (SKM) je tehnični izraz, ki ga EUROSTAT uporablja kot skupno valuto držav članic EU za izražanje vrednosti agregatov nacionalnih računov, iz katerih so izločeni vplivi različnih ravni cen v državah. Ti preračuni so narejeni s pomočjo pretvornikov (paritet kupnih moči). 1 SKM je na ravni povrečja držav EU enaka enemu evru.
Vir: Eurostat
Zaposlenost in sredstva za zaposlene, kohezijski regiji, Slovenija, 2019
ZaposlenostSredstva za zaposlene
št. osebletna sprememba
(%)
mio. EURdelež v BDP
(%)
letna sprememba
(%)
SLOVENIJA1.046.691102,524.58450,87,7
  Vzhodna Slovenija489.451101,610.43149,68,1
  Zahodna Slovenija557.240103,314.15251,77,5
Vir: SURS
Razlike v regionalnem bruto domačem proizvodu na prebivalca, Slovenija
2010201120122013201420152016201720182019
Razlika med max. in min. (indeksne točke)84,283,886,284,385,486,788,088,088,687,8
Disperzija (% od nacionalnega povprečja)23,823,023,022,221,821,221,621,521,821,6
Vir: SURS
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.