Eksperimentalna statistika: Energetska revščina, Slovenija, 2018
Objavljamo eksperimentalni izračun kazalnikov energetske revščine za Slovenijo
Objavljamo eksperimentalni izračun kazalnikov za ocenjevanje in spremljanje obsega energetske revščine v Sloveniji. V 2018 je 4 % gospodinjstev imelo dohodke pod pragom tveganja revščine in hkrati nadpovprečno visoke izdatke za energijo.
Definicija energetske revščine
Enotne, mednarodno sprejete definicije energetske revščine še nimamo. SURS je za potrebe priprave Nacionalnega podnebnega in energetskega načrta skupaj s predstavniki Ekonomske fakultete in Ministrstva za infrastrukturo – direktorata za energijo predlagal naslednjo definicijo energetske revščine:
Energetska revščina je stanje, v katerem si gospodinjstvo ni zmožno zagotoviti primerno toplega stanovanja (in drugih energetskih storitev, npr. ogrevanja sanitarne vode, razsvetljave) po sprejemljivi ceni.
Do energetske revščine pride v največji meri zaradi (nizkih) dohodkov prebivalstva in (visokih) cen energentov, zelo pomemben dejavnik je tudi poraba energentov, ki je odvisna predvsem od energetske učinkovitosti stanovanj, pa tudi od tega, kako z energijo ravnajo stanovalci.
Energetska revščina v Sloveniji
Podatka o obsegu energetske revščine v Sloveniji še nimamo. Na Statističnem uradu smo v preteklosti izračunavali delež razpoložljivih sredstev, ki jih gospodinjstva namenjajo za energijo v stanovanjih. Izhajali smo iz definicije raziskovalke Boardman1, po kateri so energetsko revna tista gospodinjstva, ki za zagotavljanje primerno toplega stanovanja in druge energetske storitve porabijo več kot 10 % svojih dohodkov. Vendar ima ta definicija kar precej pomanjkljivosti. Izhaja iz nekdanjih specifičnih razmer v Združenem kraljestvu, iz podatkov ni razvidno, ali ima gospodinjstvo primerno toplo stanovanje, niso upoštevana gospodinjstva, ki imajo nezadostne izdatke za energijo, upoštevana pa so gospodinjstva, ki imajo visoke dohodke in bi jih težko šteli med energetsko revna.
Kazalniki za spremljanje energetske revščine
Energetska revščina je zelo kompleksen pojav, tako da z nobenim posameznim kazalnikom ni mogoče v celoti zajeti vseh njenih vidikov. Zato se za spremljanje tega pojava v zadnjih letih priporoča uporaba več različnih kazalnikov in temu sledi tudi priporočilo Evropske komisije o energetski revščini iz leta 2020.
Za oceno razsežnosti energetske revščine v Sloveniji in za spremljanje tega pojava tako objavljamo vrednosti nekaterih izbranih kazalnikov, ki jih spremlja tudi Evropska opazovalnica za energijsko revščino (EU Energy Poverty Observatory).
Enotne, mednarodno sprejete definicije energetske revščine še nimamo. SURS je za potrebe priprave Nacionalnega podnebnega in energetskega načrta skupaj s predstavniki Ekonomske fakultete in Ministrstva za infrastrukturo – direktorata za energijo predlagal naslednjo definicijo energetske revščine:
Energetska revščina je stanje, v katerem si gospodinjstvo ni zmožno zagotoviti primerno toplega stanovanja (in drugih energetskih storitev, npr. ogrevanja sanitarne vode, razsvetljave) po sprejemljivi ceni.
Do energetske revščine pride v največji meri zaradi (nizkih) dohodkov prebivalstva in (visokih) cen energentov, zelo pomemben dejavnik je tudi poraba energentov, ki je odvisna predvsem od energetske učinkovitosti stanovanj, pa tudi od tega, kako z energijo ravnajo stanovalci.
Energetska revščina v Sloveniji
Podatka o obsegu energetske revščine v Sloveniji še nimamo. Na Statističnem uradu smo v preteklosti izračunavali delež razpoložljivih sredstev, ki jih gospodinjstva namenjajo za energijo v stanovanjih. Izhajali smo iz definicije raziskovalke Boardman1, po kateri so energetsko revna tista gospodinjstva, ki za zagotavljanje primerno toplega stanovanja in druge energetske storitve porabijo več kot 10 % svojih dohodkov. Vendar ima ta definicija kar precej pomanjkljivosti. Izhaja iz nekdanjih specifičnih razmer v Združenem kraljestvu, iz podatkov ni razvidno, ali ima gospodinjstvo primerno toplo stanovanje, niso upoštevana gospodinjstva, ki imajo nezadostne izdatke za energijo, upoštevana pa so gospodinjstva, ki imajo visoke dohodke in bi jih težko šteli med energetsko revna.
Kazalniki za spremljanje energetske revščine
Energetska revščina je zelo kompleksen pojav, tako da z nobenim posameznim kazalnikom ni mogoče v celoti zajeti vseh njenih vidikov. Zato se za spremljanje tega pojava v zadnjih letih priporoča uporaba več različnih kazalnikov in temu sledi tudi priporočilo Evropske komisije o energetski revščini iz leta 2020.
Za oceno razsežnosti energetske revščine v Sloveniji in za spremljanje tega pojava tako objavljamo vrednosti nekaterih izbranih kazalnikov, ki jih spremlja tudi Evropska opazovalnica za energijsko revščino (EU Energy Poverty Observatory).
Za izračun kazalnikov smo uporabili obstoječe statistične vire, in sicer podatke iz raziskovanj Poraba v gospodinjstvih (APG) in Življenjski pogoji (EU-SILC). Kazalnike na podlagi rezultatov raziskovanja EU-SILC izračunavamo in objavljamo na SURS že dalj časa, kazalniki na podlagi rezultatov raziskovanja APG pa so bili preračunani prav za to objavo. Zadnji podatki iz raziskovanja APG se nanašajo na leto 2018, iz raziskovanja EU-SILC pa na leto 2019 (zato navedemo tudi podatke za 2019, kjer so na voljo).
Poleg prej navedenih kazalnikov smo eksperimentalno izračunali tudi kazalnik, s katerim lahko dodatno ocenimo delež energetsko revnih gospodinjstev v Sloveniji. Na podlagi uvodoma zapisane opredelitve energetske revščine, po pregledu virov, literature in praks v drugih državah ter na podlagi obstoječih podatkovnih virov smo izbrali kazalnik, ki temelji na podatkih o izdatkih za energijo in dohodkih gospodinjstev (iz raziskovanj APG in EU-SILC) in ki lahko kljub nekaterim pomanjkljivostim – skupaj z drugimi kazalniki – pokaže dobro sliko obravnavanega pojava.
Po tem kazalniku so energetsko revna tista gospodinjstva, katerih dohodek je nižji od praga tveganja revščine, hkrati pa imajo nadpovprečno visoke izdatke za energijo. Eksperimentalni izračuni kažejo, da je bilo v Sloveniji v letu 2018 takih okoli 35.000 ali 4 % gospodinjstev.
1 Boardman, B. (1991). Fuel Poverty: From Cold Homes to Affordable Warmth. London: Belhaven Press.
- Med gospodinjstvi v Sloveniji si v letu 2018 niso zmogli zagotavljati primerno toplega doma 4 % gospodinjstev (v 2019: 3 %). Pri razvrstitvi gospodinjstev po višini dohodkov je bil delež takih v 2018 najvišji med gospodinjstvi z najnižjimi dohodki, v 1. kvintilnem razredu; znašal je 12 % (v 2019: 7 %). Pri razvrstitvi gospodinjstev po stanovanjskih razmerah je bilo takih največ med najemniki (v 2018: 8 %; v 2019: 4 %), glede na tip gospodinjstva pa med enočlanskimi gospodinjstvi (v 2018: 8 %; 2019: 5 %) in med enostarševskimi gospodinjstvi z vsaj enim vzdrževanim otrokom (v 2018: 8 %; 2019: 3 %).
- Pri plačevanju stanovanjskih stroškov je v 2018 najmanj enkrat zamujalo 12 % gospodinjstev (v 2019: 10 %). Upoštevajo se stroški vode, komunalnih storitev, odvoza odpadkov, elektrike in stroški ogrevanja, ne upoštevata pa se najemnina in vračilo hipoteke. Z vidika dohodkov je bil delež takih najvišji med gospodinjstvi z najnižjimi dohodki, v 1. kvintilnem razredu; znašal je 17 % (v 2019: 16 %). Z vidika stanovanjskih razmer je bil delež takih najvišji pri najemnikih (v 2018: 20 %; v 2019: 15 %), glede na tip gospodinjstva pa med enostarševskimi gospodinjstvi z vsaj enim vzdrževanim otrokom (v 2018: 27 %; v 2019: 25 %).
- Nizke absolutne izdatke za energijo je v 2018 imelo 12 % gospodinjstev (njihovi izdatki za energijo so bili nižji od polovice nacionalne mediane). Nizki izdatki za energijo so lahko rezultat velike energetske učinkovitosti stanovanj in varčne rabe energije, lahko pa kažejo tudi na t. i. skrito energetsko revščino; o taki revščini govorimo, kadar gospodinjstva zaradi pomanjkanja finančnih sredstev omejujejo svojo porabo energije.
- Visok delež izdatkov za energijo v dohodku je v 2018 imelo 17 % gospodinjstev (njihov delež izdatkov za energijo glede na dohodek je presegal dvakratnik nacionalne mediane). Nesorazmerno visoki izdatki za energijo lahko pomenijo, da gospodinjstva dajejo prednost izdatkom za energijo pred drugimi izdatki.
Poleg prej navedenih kazalnikov smo eksperimentalno izračunali tudi kazalnik, s katerim lahko dodatno ocenimo delež energetsko revnih gospodinjstev v Sloveniji. Na podlagi uvodoma zapisane opredelitve energetske revščine, po pregledu virov, literature in praks v drugih državah ter na podlagi obstoječih podatkovnih virov smo izbrali kazalnik, ki temelji na podatkih o izdatkih za energijo in dohodkih gospodinjstev (iz raziskovanj APG in EU-SILC) in ki lahko kljub nekaterim pomanjkljivostim – skupaj z drugimi kazalniki – pokaže dobro sliko obravnavanega pojava.
Po tem kazalniku so energetsko revna tista gospodinjstva, katerih dohodek je nižji od praga tveganja revščine, hkrati pa imajo nadpovprečno visoke izdatke za energijo. Eksperimentalni izračuni kažejo, da je bilo v Sloveniji v letu 2018 takih okoli 35.000 ali 4 % gospodinjstev.
1 Boardman, B. (1991). Fuel Poverty: From Cold Homes to Affordable Warmth. London: Belhaven Press.
Izbrani kazalniki energetske revščine, gospodinjstva, Slovenija
… ni podatka Vir: SURS | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
METODOLOŠKO OPOZORILO
Podatke objavljamo kot eksperimentalne, ker metodologije za izračun kazalnikov za oceno obsega energetske revščine niso dokončne, se še razvijajo, prav tako še ni dokončen nabor kazalnikov za spremljanje energetske revščine. Več informacij je na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)