Popis vinogradov, Slovenija, 2020

Popis vinogradov daje vsakih pet let vpogled v strukturo vinogradnikov in vinogradov
Po izsledkih zadnje izvedbe statističnega raziskovanja Popis vinogradov se je v letu 2020 ukvarjalo z vinogradništvom 28.481 pridelovalcev, ki so skupaj obdelovali 15.261 hektarjev vinogradov. Število pridelovalcev grozdja je bilo za 6 % manjše kot ob prejšnjem popisu vinogradov (2015), skupna površina vinogradov pa za 3 %.

Velike razlike v velikosti površin posameznega vinogradnika med kohezijskima regijama
Povprečni vinogradnik je v letu 2020 obdeloval 0,54 hektarja vinogradov. Večje razlike smo zaznali v velikosti površine vinogradov povprečnega pridelovalca v vzhodni in povprečnega pridelovalca v zahodni Sloveniji; povprečni pridelovalec v zahodni Sloveniji je obdeloval kar trikrat večjo površino vinogradov (1,2 ha) kot povprečni pridelovalec v vzhodni Sloveniji (0,38 ha). Še vedno je največ pridelovalcev pridelovalo grozdje na manj kot 1 ha vinogradov. Takšnih je bilo kar 91 % vseh vinogradnikov, skupaj pa so ti obdelovali 31 % celotne površine vinogradov v Sloveniji.
Trsnice je imelo 32 pridelovalcev na okoli 64 hektarjih, matičnjake 44 pridelovalcev na manj kot 40 hektarjih.

Povprečni vinograd je meril 0,32 ha, zasajen je bil vertikalno, v njem so prevladovale bele sorte grozdja
Največ vinogradov je bilo v treh vinorodnih deželah, Podravje, Posavje in Primorje. Povprečni vinograd je v 2020 meril 0,32 ha, v njem je raslo 1.227 trsov, na katerih je v 70 % zorelo belo grozdje, v 30 % pa rdeče. Med belimi sortami so prevladovale laški rizling (17 %), šardoné in sovinjon (vsak 11 %). Med rdečimi sortami je bil največji del površine posajen s sorto refošk (29 %), sledili sta žametovka (17 %) in merlot (15 %). Približno 85 % vseh vinogradov je bilo zatravljenih, skoraj vsi pa so bili zasajeni na pobočju. Vertikalno zasajenih je bilo 80 % vseh vinogradov, kjer je bila strmina prevelika, pa so bili zasajeni v terasah (20 %). Terasna ureditev vinogradov omogoča pridelavo grozdja na naklonih terena, tudi večjih od 60 %.

Po povprečnih velikostih vinogradov se posamezne vinorodne dežele in okoliši precej razlikujejo  
Povprečne velikosti vinogradov so v posameznih vinorodnih deželah zelo različne. V povprečju največji so bili vinogradi v vinorodni deželi Primorje, merili so v povprečju 0,46 ha, še posebno obsežni so bili v vinorodnem okolišu Goriška brda (Brda), kjer so merili povprečno 0,60 ha. V povprečju najmanjše vinograde pa so obdelovali v Posavju (0,17 ha), med temi še posebno v vinorodnem okolišu Bela krajina (0,14 ha). V Podravju je povprečni vinograd meril 0,35 ha. Precej pa se razlikujeta po povprečni velikosti vinogradov tudi vinorodna okoliša Štajerska Slovenija (0,41 ha) in Prekmurje (0,14 ha).

Okoli polovica vinogradov je polno proizvodna
V zadnjih petih letih je bilo na novo zasajenih ali obnovljenih skoraj 2.000 hektarjev vinogradov in v njih posajenih več kot 8 milijonov trsov. Na več kot polovici (56 %) celotne površine vseh vinogradov rastejo trte, stare od 5 do 30 let, in te štejemo za polno proizvodne. Starejših od 30 let je še nekaj več kot 16 milijonov trsov, kar je 28 % vseh trt ali 4.742 hektarjev površine.
Ob novih zasaditvah v zadnjih petih letih je bilo posajenih največ trsov belih sort grozdja (75 %), med katerimi so prevladovale sorte laški rizling in sovinjon (vsak je predstavljal okoli 10 % novih zasaditev) ter malvazija in šardoné (vsak 9 %). Ob novih zasaditvah z rdečimi sortami grozdja je bil največji del površine posajen s sortama refošk (8 %) in merlot (4 % vseh novih zasaditev).

Več podrobnih podatkov objavljamo tudi v podatkovni bazi SiStat.