Diplomanti višješolskega in visokošolskega izobraževanja, Slovenija, 2016

Zaradi zadnjih »predbolonjskih« diplomantov število diplomantov v 2016 precej višje kot običajno
V septembru 2016 se je slovensko visoko šolstvo »poslovilo« od »predbolonjskih« študijskih programov. Do konca tega meseca je bilo namreč še mogoče diplomirati po starih visokošolskih študijskih programih, sprejetih pred bolonjsko reformo leta 2004. V zadnjem trenutku je to uspelo približno 15.000 študentom, in ta posebna okoliščina je močno vplivala na statistično sliko diplomantov visokošolskega študija v letu 2016 glede na prejšnja leta. V prejšnjem letu, tj. v 2015, je na primer visokošolski študij uspešno končalo 16.847 študentov, v letu 2016 pa 29.135, od tega polovica po bolonjskih programih, polovica pa še po predbolonjskem sistemu.

Število višješolski diplomantov se glede na leto 2015 ni bistveno spremenilo; diplomiralo je 1.832 študentov višjega strokovnega študija.

Največ diplomantov na družboslovnih področjih
Med visokošolskimi diplomanti je bilo tudi v letu 2016 tako kot v prejšnjih letih največ diplomantov družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved, 35 %. 16 % diplomantov je pridobilo diplomo s področja tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo, 8 % diplomantov pa je končalo naravoslovne študijske programe (naravoslovje, matematika in računalništvo). Družboslovje že tradicionalno bolj privlači žensko populacijo. Tudi v opazovanem letu sta dve tretjini vseh diplomantk pridobili diplomo ali s področja družbene, poslovne, upravne in pravne vede ali s področij izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev ter umetnost in humanistika. Med moško populacijo diplomantov jih je pridobilo diplomo s teh področij 41 %. Naravoslovje in tehnika pa sta bili tudi v letu 2016 pretežno »moški« področji, med diplomanti teh področij je bilo žensk manj kot tretjina.

Večina višješolskih diplomantov (79 %) je bila enakomerno porazdeljena po področjih družbene, poslovne, upravne in pravne vede, tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo in zdravstvo in sociala.

Kdo so »predbolonjski« diplomanti, ki so diplomirali v zadnjem trenutku?
Diplomanti, ki so študij visokošolskih predbolonjskih dodiplomskih programov končali v letu 2016, so bili po področjih izobraževanja porazdeljeni podobno kot bolonjski diplomanti. Drugačna od bolj ali manj ustaljene porazdelitve pa je bila tokrat porazdelitev tistih, ki so uspešno končali študij po starih magistrskih, specialističnih in doktorskih programih: večina teh (58 %) je namreč končala študij s področja družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved.

Najopaznejša razlika med bolonjskimi in predbolonjskimi visokošolskimi diplomanti je bila njihova starost: večina diplomantov 1. bolonjske stopnje (58 %) je bila mlajša od 25 let, večina diplomantov 2. bolonjske stopnje (75 %) pa mlajša od 30 let; diplomanti dodiplomskega predbolonjskega študija so bili večinoma starejši od 30 let. Diplomanti 3. stopnje so bili v povprečju stari nekaj čez 30 let, diplomanti starih podiplomskih programov pa večinoma okrog 40 let.