Kazalniki zelene rasti, 2020
Delež okoljskih davkov se v zadnjih letih zmanjšuje
Delež okoljskih davkov se v primerjavi z vsemi davki in socialnimi prispevki od leta 2015 naprej zmanjšuje. Tedaj je znašal 10,3 %, v 2020 pa 7,4 %.
Energetska produktivnost se konstantno povečuje
Energetska produktivnost se je leta 2020 v primerjavi z 2015 povečala za 15 %. V istem časovnem obdobju sta se povečali tudi snovna in vodna produktivnost. Prva za 12 % in slednja za 9 %, vendar se nista povečevali stalno, vsako leto, kot je veljalo za energetsko produktivnost. Bruto bilančni presežek dušika na kmetijskih zemljišč v uporabi je bil v 2020 rekordno nizek in je znašal 32 kilogramov na hektar, kar je bilo za 13 kilogramov manj kot v 2015.
Lesna zaloga še vedno v porastu
Lesna zaloga se je v istem obdobju povečala za 3 %. Vrednost kazalnika je sicer v porastu, a ne v tako intenzivnem kot pred 10–15 leti. Delež kmetijskih zemljišč v uporabi se je v zadnjih petih letih povečal za 0,4 odstotne točke in je v 2020 znašal 23,9 %. Delež akvakulture se je v petletnem obdobju povečal za 2,5 odstotne točke, v primerjavi z 2019 pa zmanjšal za 3,2 odstotne točke.
Delež površin, namenjenih ekološkemu kmetovanju, večji
Delež površin kmetijskih zemljišč v uporabi ekoloških kmetij in kmetij v preusmeritvi je bil ponovno večji. Upoštevajoč celotno površino kmetijskih zemljišč v uporabi, je njihov delež v 2020 znašal 10,8 %, medtem ko je bil v 2015 8,9-odstoten.
Po kazalniku o neskladnih vzorcih pitne vode zaradi onesnaženosti z bakterijo E.coli (Escherichia coli) se je kakovost pitne vode na vseh štirih oskrbovalnih območjih (najmanjšem, malem, srednje velikem in velikem) v zadnjih petih letih izboljšala. Najbolj izrazit napredek je bil viden pri malih oskrbovalnih območjih, pri katerih je delež neskladnih vzorcev v 2015 znašal 2 %, v 2020 pa 0,4 %. Pri najmanjših oskrbovalnih območjih je delež neskladnih vzorcev v 2015 znašal 7,6 %, v 2020 pa 5,6 %.
Delež okoljskih davkov se znižuje
Delež okoljskih davkov se je v petletnem obdobju precej zmanjšal. V 2015 je njihov delež v primerjavi z vsemi davki in socialnimi prispevki znašal 10,3 %, v 2020 pa 7,4 %. Po drugi strani sta se v tem obdobju povečala delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov (v celotni količini zbranih komunalnih odpadkov) in delež prebivalstva, priključenega na čistilne naprave z vsaj sekundarno stopnjo čiščenja. Prvi kazalnik se je povečal za 3,4 odstotne točke (na 72,2 %), drugi pa za 7,3 odstotne točke (na 67,3 %). V primerjavi z 2019 pa sta se deleža obeh kazalnikov zmanjšala, in sicer prvi za 0,6 odstotne točke in drugi za 0,2 odstotne točke.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Energetska produktivnost se je leta 2020 v primerjavi z 2015 povečala za 15 %. V istem časovnem obdobju sta se povečali tudi snovna in vodna produktivnost. Prva za 12 % in slednja za 9 %, vendar se nista povečevali stalno, vsako leto, kot je veljalo za energetsko produktivnost. Bruto bilančni presežek dušika na kmetijskih zemljišč v uporabi je bil v 2020 rekordno nizek in je znašal 32 kilogramov na hektar, kar je bilo za 13 kilogramov manj kot v 2015.
Lesna zaloga še vedno v porastu
Lesna zaloga se je v istem obdobju povečala za 3 %. Vrednost kazalnika je sicer v porastu, a ne v tako intenzivnem kot pred 10–15 leti. Delež kmetijskih zemljišč v uporabi se je v zadnjih petih letih povečal za 0,4 odstotne točke in je v 2020 znašal 23,9 %. Delež akvakulture se je v petletnem obdobju povečal za 2,5 odstotne točke, v primerjavi z 2019 pa zmanjšal za 3,2 odstotne točke.
Delež površin, namenjenih ekološkemu kmetovanju, večji
Delež površin kmetijskih zemljišč v uporabi ekoloških kmetij in kmetij v preusmeritvi je bil ponovno večji. Upoštevajoč celotno površino kmetijskih zemljišč v uporabi, je njihov delež v 2020 znašal 10,8 %, medtem ko je bil v 2015 8,9-odstoten.
Po kazalniku o neskladnih vzorcih pitne vode zaradi onesnaženosti z bakterijo E.coli (Escherichia coli) se je kakovost pitne vode na vseh štirih oskrbovalnih območjih (najmanjšem, malem, srednje velikem in velikem) v zadnjih petih letih izboljšala. Najbolj izrazit napredek je bil viden pri malih oskrbovalnih območjih, pri katerih je delež neskladnih vzorcev v 2015 znašal 2 %, v 2020 pa 0,4 %. Pri najmanjših oskrbovalnih območjih je delež neskladnih vzorcev v 2015 znašal 7,6 %, v 2020 pa 5,6 %.
Delež okoljskih davkov se znižuje
Delež okoljskih davkov se je v petletnem obdobju precej zmanjšal. V 2015 je njihov delež v primerjavi z vsemi davki in socialnimi prispevki znašal 10,3 %, v 2020 pa 7,4 %. Po drugi strani sta se v tem obdobju povečala delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov (v celotni količini zbranih komunalnih odpadkov) in delež prebivalstva, priključenega na čistilne naprave z vsaj sekundarno stopnjo čiščenja. Prvi kazalnik se je povečal za 3,4 odstotne točke (na 72,2 %), drugi pa za 7,3 odstotne točke (na 67,3 %). V primerjavi z 2019 pa sta se deleža obeh kazalnikov zmanjšala, in sicer prvi za 0,6 odstotne točke in drugi za 0,2 odstotne točke.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Izbrani kazalniki zelene rasti, Slovenija
Izbrani kazalniki zelene rasti, Slovenija
1) Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje. |
METODOLOŠKO OPOZORILO
Pri kazalniku Neskladni vzorci zaradi onesnaženosti pitne vode z bakterijo E.coli (Escherichia coli), ki upošteva velikost oskrbovalnih območij, se je po metodologiji NIJZ-ja dosedanji velikostni razred mala oskrbovalna območja (50–1000 prebivalcev) razdelil na dva razreda. Prvi velikostni razred se zdaj imenuje najmanjša oskrbovalna območja (50–500 prebivalcev), drugi pa mala oskrbovalna območja (501–1000 prebivalcev). Odločitev za razdelitev v ločena razreda je bila sprejeta zaradi precejšnjih razlik (še posebej očitnih v zadnjih letih) med njima v deležu neskladnih vzorcev zaradi fekalne onesnaženosti z že omenjeno bakterijo E.coli.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
