Stroški dela (po Raziskovanju o stroških dela), 2020
Na višino in strukturo stroškov dela, zlasti na delež subvencij, v 2020 močno vplivali ukrepi države ob epidemiji
Mesečni stroški dela so znašali 2.464,47 EUR, za dejansko opravljeno delovno uro pa 20,31 EUR. Največji delež v stroških dela so zajemali prejemki zaposlenih oseb (88,5 %), sledili so delodajalčevi socialni prispevki (14,1 %) in subvencije (3,1 %). Slednje so znižale stroške dela.
Delež subvencij najvišji, odkar se izvaja raziskovanje
Po podatkih, zbranih z Raziskovanjem o stroških dela, ki ga izvajamo vsaka štiri leta, so v letu 2020 največji delež v stroških dela predstavljali prejemki zaposlenih oseb, in sicer 88,5 % oz. za 2,6 odstotne točke več kot v letu 2016. Sledili so delodajalčevi socialni prispevki s 14,1-% deležem (za 0,5 odstotne točke več v 2016) in subvencije s 3,1-% deležem (za 2,9 odstotne točke več, v 2016 je namreč ta znašal 0,2 %). Subvencije so zmanjšale stroške dela. Toliko večji delež subvencij je bil posledica ukrepov države, povezanih z epidemijo covida-19, predvsem delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa in delnega povračila nadomestila plače zaposlenim na začasnem čakanju na delo.
Stroški dela najvišji v oskrbi z električno energijo, plinom in paro
Povprečni mesečni stroški dela na zaposleno osebo so znašali 2.464,47 EUR, povprečni stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro pa 20,31 EUR. Stroški dela so bili najvišji v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (3.842,61 EUR na mesec, 29,33 EUR na opravljeno delovno uro) ter v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (3.604,82 EUR na mesec, 27,73 EUR na opravljeno delovno uro), najnižji pa v gostinstvu (1.553,29 EUR na mesec, 17,97 EUR na opravljeno delovno uro) in v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (1.812,62 EUR na mesec, 14,90 EUR na opravljeno delovno uro). V gostinstvu so bili stroški dela na opravljeno delovno uro višji zaradi manjšega števila teh ur.
Nad povprečjem samo v dveh statističnih regijah
Stroški dela so bili najnižji v primorsko-notranjski in zasavski statistični regiji (2.095,95 EUR in 2.161,77 EUR na mesec oz. 17,36 EUR in 17,85 EUR na opravljeno delovno uro), najvišji pa v osrednjeslovenski statistični regiji in jugovzhodni Sloveniji (2.711,99 EUR in 2.503,57 EUR na mesec oz. 22,06 EUR in 20,29 EUR na opravljeno delovno uro); le v teh dveh statističnih regijah so bili mesečni stroški dela višji od slovenskega povprečja.
Večji poslovni subjekti – višji stroški dela, manj subvencij; stroški dela nižji v zasebnem sektorju
V poslovnih subjektih z manj kot 10 zaposlenimi osebami so stroški dela znašali 1.928,99 EUR na mesec (16,72 EUR na opravljeno delovno uro), delež subvencij pa je znašal 5,7 %. V poslovnih subjektih z več kot 500 zaposlenimi osebami so po drugi strani stroški dela mesečno znašali 2.755,80 EUR (22,23 EUR na opravljeno delovno uro), delež subvencij pa je znašal 2,4 %.
V javnem sektorju so stroški dela znašali 2.806,97 EUR na mesec (23,16 EUR na opravljeno delovno uro), v zasebnem sektorju pa 2.319,64 EUR (19,11 EUR na opravljeno delovno uro). Delež subvencij je v javnem sektorju znašal 2,2 %, v zasebnem pa 3,5 %.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Po podatkih, zbranih z Raziskovanjem o stroških dela, ki ga izvajamo vsaka štiri leta, so v letu 2020 največji delež v stroških dela predstavljali prejemki zaposlenih oseb, in sicer 88,5 % oz. za 2,6 odstotne točke več kot v letu 2016. Sledili so delodajalčevi socialni prispevki s 14,1-% deležem (za 0,5 odstotne točke več v 2016) in subvencije s 3,1-% deležem (za 2,9 odstotne točke več, v 2016 je namreč ta znašal 0,2 %). Subvencije so zmanjšale stroške dela. Toliko večji delež subvencij je bil posledica ukrepov države, povezanih z epidemijo covida-19, predvsem delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa in delnega povračila nadomestila plače zaposlenim na začasnem čakanju na delo.
Stroški dela najvišji v oskrbi z električno energijo, plinom in paro
Povprečni mesečni stroški dela na zaposleno osebo so znašali 2.464,47 EUR, povprečni stroški dela za dejansko opravljeno delovno uro pa 20,31 EUR. Stroški dela so bili najvišji v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (3.842,61 EUR na mesec, 29,33 EUR na opravljeno delovno uro) ter v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (3.604,82 EUR na mesec, 27,73 EUR na opravljeno delovno uro), najnižji pa v gostinstvu (1.553,29 EUR na mesec, 17,97 EUR na opravljeno delovno uro) in v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (1.812,62 EUR na mesec, 14,90 EUR na opravljeno delovno uro). V gostinstvu so bili stroški dela na opravljeno delovno uro višji zaradi manjšega števila teh ur.
Nad povprečjem samo v dveh statističnih regijah
Stroški dela so bili najnižji v primorsko-notranjski in zasavski statistični regiji (2.095,95 EUR in 2.161,77 EUR na mesec oz. 17,36 EUR in 17,85 EUR na opravljeno delovno uro), najvišji pa v osrednjeslovenski statistični regiji in jugovzhodni Sloveniji (2.711,99 EUR in 2.503,57 EUR na mesec oz. 22,06 EUR in 20,29 EUR na opravljeno delovno uro); le v teh dveh statističnih regijah so bili mesečni stroški dela višji od slovenskega povprečja.
Večji poslovni subjekti – višji stroški dela, manj subvencij; stroški dela nižji v zasebnem sektorju
V poslovnih subjektih z manj kot 10 zaposlenimi osebami so stroški dela znašali 1.928,99 EUR na mesec (16,72 EUR na opravljeno delovno uro), delež subvencij pa je znašal 5,7 %. V poslovnih subjektih z več kot 500 zaposlenimi osebami so po drugi strani stroški dela mesečno znašali 2.755,80 EUR (22,23 EUR na opravljeno delovno uro), delež subvencij pa je znašal 2,4 %.
V javnem sektorju so stroški dela znašali 2.806,97 EUR na mesec (23,16 EUR na opravljeno delovno uro), v zasebnem sektorju pa 2.319,64 EUR (19,11 EUR na opravljeno delovno uro). Delež subvencij je v javnem sektorju znašal 2,2 %, v zasebnem pa 3,5 %.
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Povprečni mesečni stroški dela na zaposleno osebo, izbrane dejavnosti, Slovenija, 2020
D Oskrba z elektriko, energijo, plinom in paro
K Finančne in zavarovalniške dejavnosti
J Informacijske in komunikacijske dejavnosti
SI Slovenija
S Druge dejavnosti
N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti
I Gostinstvo
Povprečni stroški dela, Slovenija, 2020
1) Subvencije zmanjšujejo stroške dela. |
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.