Odpadki, 2022

Ključne statistike

•  11,7 milijona ton nastalih odpadkov,
•  za 43 % več gradbenih odpadkov,
•  1,05 milijona ton zbranih komunalnih odpadkov,
•  73,4 % ločeno zbranih komunalnih odpadkov,
•  71 % predelanih odpadkov se je zasipalo in 27 % recikliralo,
•  42 % vseh odloženih odpadkov je bilo komunalnih,
•  največ odpadkov uvoženih v Italijo in izvoženih iz nje.

Med gradbenimi odpadki prevladovala zemljina in kamenje iz izkopov

Skoraj tri četrtine (8,6 milijona ton) vseh lani nastalih odpadkov so predstavljali gradbeni odpadki – njihova količina je bila največja doslej. To je bila predvsem posledica povečanja količine zemljine in kamenja iz zemeljskih izkopov (za 63 %) zaradi več gradbenih projektov kot v prejšnjih letih. Precejšnje povečanje (za 82 %) je bilo pri odpadkih iz rudarjenja, kamnolomov ter fizikalne in kemične obdelave mineralnih surovin. Zaradi zmanjšanega obratovanja se je skoraj za tretjino oz. 255.000 ton zmanjšala količina nastalih odpadkov iz termičnih procesov. 

Za več kot šestkrat se je povečala količina nastalih odpadkov v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, sledile so finančne in zavarovalniške dejavnosti (za 124 %) ter zdravstvo in socialno varstvo (za 67 %). Omenjena rast je posledica večje količine gradbenih odpadkov. V večini preostalih dejavnosti se je količina odpadkov v primerjavi z letom 2021 zmanjšala zaradi dokončanja večjih gradbenih del, predvsem v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (za 80 %), kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih (za 73 %) ter drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (za 58 %). V oskrbi z električno energijo je količina nastalih odpadkov zaradi začasne zaustavitve obratovanja upadla (za 38 %).

Manj komunalnih odpadkov v gospodinjstvih 

Komunalni odpadki so predstavljali skoraj desetino (9 %) vseh nastalih odpadkov. Njihova količina se je v primerjavi z letom prej zmanjšala za 45.000 ton (za 4 %), predvsem zaradi kovin ter papirja in kartona. Mešanih komunalnih odpadkov je bilo 278.000 ton (132 kg na prebivalca), ločeno zbranih komunalnih odpadkov pa skoraj 768.000 ton oz. 73,4 % vseh komunalnih odpadkov.



V povprečju je lani nastalo 496 kg komunalnih odpadkov na prebivalca ali 22 kg manj kot leto prej. Najmanj (375 kg na prebivalca) jih je nastalo v koroški statistični regiji, največ (549 kg) pa v osrednjeslovenski statistični regiji. V gospodinjstvih je nastalo 648.000 ton komunalnih odpadkov (307 kg na prebivalca) oz. skoraj 52.000 ton manj kot v letu pred tem.

Med komunalnimi odpadki v reciklažo največ bioloških odpadkov in papirja

S končnimi postopki je bilo predelanih 11 milijonov ton odpadkov, od tega nekaj več kot 71 % po postopku zasipanja, kar je bilo predvsem posledica večjih količin nastalih gradbenih odpadkov. Recikliralo se je nekaj več kot 27 % odpadkov, od tega največ (44 %) gradbenih, nekaj manj kot četrtino so obsegali kovinski in skoraj osmino komunalni. Od zadnjih so skoraj polovico predstavljali biološki odpadki, skoraj tretjino papir in papirnata embalaža ter nekaj več kot 13 % les in lesena embalaža. V sežigalnicah so kot gorivo uporabili nekaj več kot 1 % predelanih odpadkov.

Količina odloženih odpadkov upadla

Kljub večji količini nastalih odpadkov se količina odstranjenih odpadkov ni povečala. Odstranjenih jih je bilo približno 384.000 ton, od tega je bila skoraj polovica trajno skladiščena, desetina sežgana z namenom odstranitve, preostanek (163.000 ton) pa odložen na odlagališčih, kar je najmanj po letu 2018. Največji delež odloženih odpadkov so predstavljali komunalni odpadki (42 %), sledili so gradbeni odpadki (24 %) in odpadki iz mehanske obdelave drugih odpadkov (18 %).



Več kot dve tretjini uvoza in izvoza odpadkov predstavljale sosednje države

Tudi v prejšnjem letu sta se povečala tako uvoz (za 2,6 %) kot izvoz odpadkov (12,4 %). Skoraj tretjino vseh odpadkov je Slovenija uvozila iz Italije, po 12 % pa iz Hrvaške in Avstrije. Več kot 615.000 ton je bilo odpadnih kovin, kar je predstavljalo skoraj 58 % vseh uvoženih odpadkov. Italija je bila na prvem mestu tudi pri izvozu odpadkov (31 %), sledili sta Avstrija (21 %) in Madžarska (18 %). Med izvoženimi odpadki so s skoraj 543.000 tonami (oz. 39 %) prav tako prevladovale odpadne kovine.
Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.