Indeksi cen življenjskih potrebščin, junij 2023
Življenjske potrebščine na letni ravni dražje za 6,9 %, na mesečni pa za 1,4 %
K letni inflaciji so največ prispevale podražitve hrane (za 12,1 %), k mesečni pa višje cene počitniških paketov (za 11,6 %) in električne energije (za 11,4 %). V prvi polovici tega leta je bila skupna rast cen življenjskih potrebščin 4,9-odstotna.
Letna inflacija že tretji mesec navzdol
Na letni ravni smo imeli 6,9-odstotno inflacijo, medtem ko je bila ta v istem mesecu prejšnjega leta 10,4-odstotna.
Cene blaga so se v povprečju zvišale za 6,2 %, cene storitev pa za 8,4 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 7,0 %, poltrajno blago za 5,6 % in trajno blago za 3,5 %.
Največ, 2 odstotni točki, so k inflaciji prispevale cene hrane. Zvišale so se za 12,1 %. Sledile so podražitve iz skupine rekreacija in kultura (za 8,5 %), dodale so 0,9 odstotne točke. V tej skupini so izstopale višje cene počitniških paketov (za 7,5 %) ter rekreacijskih in športnih storitev (za 13,1 %). Izdelki in storitve iz skupine zdravstvo so bili dražji za 13,3 % in so inflacijo dvignili za 0,7 odstotne točke. Po 0,6 odstotne točke so prispevale še podražitve stanovanjske in gospodinjske opreme ter tekočega vzdrževanja stanovanj (za 8,1 %), restavracij in hotelov (za 8,9 %) ter raznovrstnega blaga in storitev (za 7,5 %).
Po drugi strani so se v letu dni najopazneje pocenili naftni derivati in inflacijo ublažili za 1,0 odstotne točke; cene goriv in maziv za osebna vozila so bile nižje za 11,8 %, tekočih goriv za 30,6 %.
V prvi polovici leta zvišanje cen v vseh glavnih skupinah
V prvi polovici tega leta so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 4,9 % (v istem obdobju lani za 8,2 %).
Od začetka leta pa do konca junija so najbolj zrasle cene v skupini rekreacija in kultura (za 11,1 %), sledile so podražitve v skupinah alkoholne pijače, tobak (za 8,0 %), zdravstvo (7,7 %), stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo (za 6,5 %), restavracije in hoteli (za 5,2 %) ter hrana in brezalkoholne pijače (za 4,7 %).
Pocenitev na ravni glavnih skupin ni bilo.
Na mesečni ravni dražji predvsem počitniški paketi in elektrika
V primerjavi s prejšnjim mesecem so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 1,4 %.
Ob vrnitvi na višjo davčno stopnjo (stopnja DDV je znova 22 %) so se podražili električna energija, plin in druga goriva. Cene električne in toplotne energije so se dvignile za 11,4 %, plina za 7,9 % in trdnih goriv za 5,1 %; njihov prispevek k mesečni inflaciji je bil 0,7 odstotne točke. 0,5 odstotne točke so dodale podražitve počitniških paketov (za 11,6 %), 0,2 odstotne točke izdelki in storitve iz skupine zdravstvo (za 2,9 %), po 0,1 odstotne točke pa še gospodinjsko pohištvo (za 1,8 %) ter višje cene v restavracijah in hotelih (za 1,1 %).
Cene hrane so upadle za 0,7 % in mesečno inflacijo znižale za 0,1 odstotne točke. Za prav toliko, 0,1 odstotne točke, so inflacijo ublažile vse preostale junijske pocenitve.
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 6,6-odstotna (junija lani 10,8-odstotna). Mesečna rast cen je bila 0,9-odstotna.
Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 8,2 %, cene blaga pa za 5,8 %. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 6,8 %, poltrajno blago za 5,6 % in trajno blago za 2,0 %.
Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v državah članicah EMU maja 6,1-odstotna (mesec prej 7,0-odstotna) in v državah članicah EU 7,1-odstotna (mesec prej 8,1-odstotna). Najnižja je bila v Luksemburgu (2,0-odstotna), najvišja na Madžarskem (21,9-odstotna), v Sloveniji pa je znašala 8,1 %.
Tabela z najnovejšimi podatki je na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Letne stopnje rasti cen življenjskih potrebščin, Slovenija
Gibanje cen življenjskih potrebščin, Slovenija
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Harmonizirani indeksi cen življenjskih potrebščin, Slovenija
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
METODOLOŠKO OPOZORILO
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
