Eksperimentalna statistika: Štetje cestnega prometa, 2022
Najbolj prometen je bil avtocestni odsek med Vrhniko in Brezovico
Lani je bil s tovornim prometom najbolj obremenjen avtocestni odsek pri Ravbarkomandi, kjer je števec naštel 6,1 milijona tovornih vozil, s potniškim prometom pa Drenov Grič (19 milijonov). Števec pri Lendavi je zaznal najmanjšo razliko med deležem potniškega (58 %) in tovornega (42 %) prometa.
Na najbolj obremenjenem avtocestnem odseku izbrani števec naštel 25 milijonov vozil
Po podatkih Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) iz leta 2021 je bilo na cestnih odsekih po državi 943 števnih mest. Na 871 izmed njih so bili nameščeni avtomatski števci prometa, pri čemer je bilo 706 avtomatskih števcev prometa takšnih, da zmorejo ločevati med desetimi kategorijami vozil ter lahko merijo obseg potniškega in tovornega prometa v eno ali obe smeri.
Za prikaz obremenitve avtocestnega odseka so bili izbrani avtomatski števci prometa, ki štejejo promet v obe smeri in razlikujejo med različnimi kategorijami vozil.
Med izbranimi števci je bil v prejšnjem letu najbolj obremenjen avtocestni odsek s števcem Drenov Grič. Števec, ki stoji med Vrhniko in Brezovico, je naštel skoraj 25 milijonov vozil, od tega 19 milijonov potniških. Največ tovornega prometa je zaznal števec pri Ravbarkomandi, na avtocestnem odseku med Koprom in Postojno (6,1 milijona vozil).
Na najmanj obremenjenem cestnem odseku izbrani števec naštel 4 milijone vozil
Vsi avtocestni odseki niso enako prometni. Med izbranimi je bil najmanj obremenjen števec Gruškovec na avtocestnem odseku iz smeri Maribora proti hrvaški meji. Naštel je 4 milijone vozil, od tega jih je bilo 77 % potniških. Ta avtocestni odsek je bil hkrati najmanj obremenjen tudi s tovornim prometom, naštel je 900.000 tovornih vozil.
S potniškimi vozili je bil najmanj obremenjen števec Lendava, naštel jih je 2,5 milijona (vseh vozil 4,2 milijona). Na tem avtocestnem odseku sta bila potniški in tovorni promet najbolj uravnotežena; prvi je obsegal 58 % in drugi 42 % prometa.
Največja razlika med potniškim in tovornim prometom je bila pri števcih Šmarje - Sap (na avtocestnem odseku med Ljubljano in Grosupljem) in Naklo (na avtocestnem odseku med Kranjem in Jesenicami), kjer potniška vozila predstavljajo 85 % vsega prometa.
Največ potniških vozil na dan v avgustu
Povprečje naštetih potniških vozil na dan je bilo pri vseh izbranih števcih prometa najvišje v avgustu, najnižje pa v prvih dveh mesecih leta. Najvišje dnevno povprečje je zaznal števec Drenov Grič v avgustu z 71.000 vozili, najnižje pa števec Gruškovje v marcu s 4.000 vozili.
Prazniki imajo velik vpliv na prometne tokove. S potniškim prometom so najbolj obremenjeni avtocestni odseki v avgustu na praznik Marijinega vnebovzetja, ko je v Sloveniji in sosednjih državah dela prost dan. Na ta dan je lani največ potniških vozil naštel števec Drenov Grič (75.000 vozil); to je bilo za 5 % več od povprečja za ta odsek v tem mesecu. Najmanj vozil je na omenjeni praznik naštel števec Zamarkova (9.000) na avtocestnem odseku od Maribora proti Murski Soboti. V primerjavi z dnevnim povprečjem, ki je avgusta lani pri tem števcu znašalo 12.000 vozil, je bilo na ta praznik za četrtino manj prometa.
Po obremenitvi sledi praznik vnebohod, ki ga praznujemo 40 dni po veliki noči. Najmanj potniškega prometa je med novoletnimi prazniki.
Največ tovornih vozil na dan pa v juniju
Najvišje povprečje tovornih vozilih na dan je naštel števec Ravbarkomanda v juniju z 20.000 vozili, najnižje pa števec Gruškovje v januarju z 2.000 vozili. Tudi drugi števci so zaznali najvišje povprečje v juniju in najnižje januarja.
Največ tovornih vozil je bilo na dan državnosti. Največ jih je naštel števec Ravbarkomanda (13.000 vozil), najmanj pa števec Čatež (2.000 vozil), nameščen pri Brežicah.
Čeprav za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 tone, veljajo omejitve prometa ob nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih, so tudi izjeme (hitro pokvarljiv tovor ipd.).
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Po podatkih Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) iz leta 2021 je bilo na cestnih odsekih po državi 943 števnih mest. Na 871 izmed njih so bili nameščeni avtomatski števci prometa, pri čemer je bilo 706 avtomatskih števcev prometa takšnih, da zmorejo ločevati med desetimi kategorijami vozil ter lahko merijo obseg potniškega in tovornega prometa v eno ali obe smeri.
Za prikaz obremenitve avtocestnega odseka so bili izbrani avtomatski števci prometa, ki štejejo promet v obe smeri in razlikujejo med različnimi kategorijami vozil.
Med izbranimi števci je bil v prejšnjem letu najbolj obremenjen avtocestni odsek s števcem Drenov Grič. Števec, ki stoji med Vrhniko in Brezovico, je naštel skoraj 25 milijonov vozil, od tega 19 milijonov potniških. Največ tovornega prometa je zaznal števec pri Ravbarkomandi, na avtocestnem odseku med Koprom in Postojno (6,1 milijona vozil).
Na najmanj obremenjenem cestnem odseku izbrani števec naštel 4 milijone vozil
Vsi avtocestni odseki niso enako prometni. Med izbranimi je bil najmanj obremenjen števec Gruškovec na avtocestnem odseku iz smeri Maribora proti hrvaški meji. Naštel je 4 milijone vozil, od tega jih je bilo 77 % potniških. Ta avtocestni odsek je bil hkrati najmanj obremenjen tudi s tovornim prometom, naštel je 900.000 tovornih vozil.
S potniškimi vozili je bil najmanj obremenjen števec Lendava, naštel jih je 2,5 milijona (vseh vozil 4,2 milijona). Na tem avtocestnem odseku sta bila potniški in tovorni promet najbolj uravnotežena; prvi je obsegal 58 % in drugi 42 % prometa.
Največja razlika med potniškim in tovornim prometom je bila pri števcih Šmarje - Sap (na avtocestnem odseku med Ljubljano in Grosupljem) in Naklo (na avtocestnem odseku med Kranjem in Jesenicami), kjer potniška vozila predstavljajo 85 % vsega prometa.
Največ potniških vozil na dan v avgustu
Povprečje naštetih potniških vozil na dan je bilo pri vseh izbranih števcih prometa najvišje v avgustu, najnižje pa v prvih dveh mesecih leta. Najvišje dnevno povprečje je zaznal števec Drenov Grič v avgustu z 71.000 vozili, najnižje pa števec Gruškovje v marcu s 4.000 vozili.
Prazniki imajo velik vpliv na prometne tokove. S potniškim prometom so najbolj obremenjeni avtocestni odseki v avgustu na praznik Marijinega vnebovzetja, ko je v Sloveniji in sosednjih državah dela prost dan. Na ta dan je lani največ potniških vozil naštel števec Drenov Grič (75.000 vozil); to je bilo za 5 % več od povprečja za ta odsek v tem mesecu. Najmanj vozil je na omenjeni praznik naštel števec Zamarkova (9.000) na avtocestnem odseku od Maribora proti Murski Soboti. V primerjavi z dnevnim povprečjem, ki je avgusta lani pri tem števcu znašalo 12.000 vozil, je bilo na ta praznik za četrtino manj prometa.
Po obremenitvi sledi praznik vnebohod, ki ga praznujemo 40 dni po veliki noči. Najmanj potniškega prometa je med novoletnimi prazniki.
Največ tovornih vozil na dan pa v juniju
Najvišje povprečje tovornih vozilih na dan je naštel števec Ravbarkomanda v juniju z 20.000 vozili, najnižje pa števec Gruškovje v januarju z 2.000 vozili. Tudi drugi števci so zaznali najvišje povprečje v juniju in najnižje januarja.
Največ tovornih vozil je bilo na dan državnosti. Največ jih je naštel števec Ravbarkomanda (13.000 vozil), najmanj pa števec Čatež (2.000 vozil), nameščen pri Brežicah.
Čeprav za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 tone, veljajo omejitve prometa ob nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih, so tudi izjeme (hitro pokvarljiv tovor ipd.).
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
METODOLOŠKO OPOZORILO
V opazovanje so vključeni vsi avtomatski števci prometa, ki štejejo vozila v obeh smereh vožnje. Na avtocestnem omrežju je nekaj več kot 170 števcev, v raziskovanje jih je vključenih 21. Izbrani so bili na podlagi obsega prometa, vrste števca in regije oziroma avtocestnega odseka. Izbor obsega števce prometa, ki zmorejo ločevati med kategorijami vozil in so nameščeni na različnih odsekih avtocestnega omrežja v Sloveniji.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
