Energetska statistika, 2022
Domača proizvodnja energije manjša, energetska odvisnost večja
Na letni ravni je bila domača proizvodnja energije za 8 % manjša, količina energije, namenjene končni rabi, pa približno enaka. Prvič objavljamo kazalnike porabe električne energije v gospodinjstvih in pri poslovnih subjektih ter podatke o rabi energije v storitvenih dejavnostih.
Manj kot polovica potreb po energiji zagotovljena z domačimi viri
Domača proizvodnja energije je lani znašala več kot 131.000 teradžulov (TJ) oz. za 8 % manj kot leto prej. Skoraj 47 % je predstavljala jedrska energija, 32 % je je bilo pridobljene iz obnovljivih virov energije (skupaj s hidroenergijo), 21 % pa iz premoga. Z domačimi viri energije je Slovenija zadovoljila manj kot polovico (48 %) svojih potreb po energiji, preostalo količino je uvozila. V primerjavi z letom prej se je energetska odvisnost povečala za 5 odstotnih točk.
V oskrbi z energijo prevladovali naftni proizvodi
Za oskrbo z energijo je bilo, upoštevajoč uvoz in izvoz energije, na voljo skoraj 268.000 TJ. V strukturi oskrbe z energijo so prevladovali naftni proizvodi z več kot 36-odstotnim deležem, sledili so jedrska energija (23 %), energija iz obnovljivih virov skupaj s hidroenergijo (okoli 17 %), premog (12 %) in zemeljski plin (11 %).
Največ energije za promet
Količina energije, namenjene končni rabi, je lani znašala nekaj več kot 201.000 TJ oz. približno toliko kot v letu pred tem. Največji delež (41 %) je predstavljala poraba v prometu. Na drugem mestu je bila predelovalna industrija z gradbeništvom (25 %), sledili so gospodinjstva (22 %), storitvene dejavnosti (9 %) in drugi porabniki (3 %).
V strukturi končne rabe so prevladovali naftni proizvodi (47 %), sledili so električna energija (23 %), obnovljivi viri energije (14 %), zemeljski plin (12 %), toplota (3 %) in trdna goriva (1 %).
Največ energije v gospodinjstvih za ogrevanje prostorov
Končni rabi energije v gospodinjstvih je bilo namenjenih okoli 43.800 TJ oz. v letni primerjavi za 10 % manj. Največji delež je bil porabljen za ogrevanje prostorov (61 %), sledili so razsvetljava in električne naprave (17 %), ogrevanje sanitarne vode (skoraj 17 %), kuhanje (4 %) ter hlajenje prostorov (1 %).
V strukturi porabe energentov v gospodinjstvih so prevladovala lesna goriva s 34 %, sledili so električna energija s skoraj 31 %, zemeljski plin s skoraj 10 %, ekstra lahko kurilno olje z 9 %, daljinska toplota s skoraj 7 %, toplota iz okolice (ki se izkorišča s toplotnimi črpalkami) s skoraj 6 %, utekočinjeni naftni plin s skoraj 3 % ter sončna energija z 1 %.
Prvič objavljeni kazalniki porabe električne energije v gospodinjstvih in pri poslovnih subjektih ter podatki o rabi energije v storitvenih dejavnostih
V podatkovni bazi SiStat prvič objavljamo kazalnike porabe električne energije v gospodinjstvih in pri poslovnih subjektih za obdobje 2020–2022, tako za kohezijski in statistične regije kakor za občine, ter podatke o rabi energije v storitvenih dejavnostih za leto 2022.
Poraba električne energije v gospodinjstvih je lani znašala 1.656 kWh/prebivalca oz. 5 % manj kot leto prej.
Količina energije, namenjene končni rabi v storitvenih dejavnostih (dejavnosti G–S po SKD 2008), je lani znašala okoli 16.000 TJ.
Največji delež je bil porabljen v dejavnosti trgovina (25 %). Sledili so gostinstvo (14 %), zdravstvo in socialno varstvo (13 %), izobraževanje (11 %), promet in skladiščenje (10 %), informacijske in komunikacijske dejavnosti (7 %), dejavnost javne uprave in obvezne socialne varnosti (6 %) ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (5 %). Preostale dejavnosti (kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, finančne in zavarovalniške dejavnosti, druge raznovrstne poslovne dejavnosti ter druge dejavnosti) so porabile manj, skupno pa je njihov delež obsegal skoraj desetino celotne rabe energije v storitvenem sektorju.
V strukturi porabe energentov je prevladovala električna energija (61 %). Sledili so zemeljski plin (11 %), daljinska toplota (11 %), ekstra lahko kurilno olje (7 %), lesna goriva (5 %) in drugi energenti (skoraj 6 %).
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Domača proizvodnja energije je lani znašala več kot 131.000 teradžulov (TJ) oz. za 8 % manj kot leto prej. Skoraj 47 % je predstavljala jedrska energija, 32 % je je bilo pridobljene iz obnovljivih virov energije (skupaj s hidroenergijo), 21 % pa iz premoga. Z domačimi viri energije je Slovenija zadovoljila manj kot polovico (48 %) svojih potreb po energiji, preostalo količino je uvozila. V primerjavi z letom prej se je energetska odvisnost povečala za 5 odstotnih točk.
V oskrbi z energijo prevladovali naftni proizvodi
Za oskrbo z energijo je bilo, upoštevajoč uvoz in izvoz energije, na voljo skoraj 268.000 TJ. V strukturi oskrbe z energijo so prevladovali naftni proizvodi z več kot 36-odstotnim deležem, sledili so jedrska energija (23 %), energija iz obnovljivih virov skupaj s hidroenergijo (okoli 17 %), premog (12 %) in zemeljski plin (11 %).
Največ energije za promet
Količina energije, namenjene končni rabi, je lani znašala nekaj več kot 201.000 TJ oz. približno toliko kot v letu pred tem. Največji delež (41 %) je predstavljala poraba v prometu. Na drugem mestu je bila predelovalna industrija z gradbeništvom (25 %), sledili so gospodinjstva (22 %), storitvene dejavnosti (9 %) in drugi porabniki (3 %).
V strukturi končne rabe so prevladovali naftni proizvodi (47 %), sledili so električna energija (23 %), obnovljivi viri energije (14 %), zemeljski plin (12 %), toplota (3 %) in trdna goriva (1 %).
Največ energije v gospodinjstvih za ogrevanje prostorov
Končni rabi energije v gospodinjstvih je bilo namenjenih okoli 43.800 TJ oz. v letni primerjavi za 10 % manj. Največji delež je bil porabljen za ogrevanje prostorov (61 %), sledili so razsvetljava in električne naprave (17 %), ogrevanje sanitarne vode (skoraj 17 %), kuhanje (4 %) ter hlajenje prostorov (1 %).
V strukturi porabe energentov v gospodinjstvih so prevladovala lesna goriva s 34 %, sledili so električna energija s skoraj 31 %, zemeljski plin s skoraj 10 %, ekstra lahko kurilno olje z 9 %, daljinska toplota s skoraj 7 %, toplota iz okolice (ki se izkorišča s toplotnimi črpalkami) s skoraj 6 %, utekočinjeni naftni plin s skoraj 3 % ter sončna energija z 1 %.
Prvič objavljeni kazalniki porabe električne energije v gospodinjstvih in pri poslovnih subjektih ter podatki o rabi energije v storitvenih dejavnostih
V podatkovni bazi SiStat prvič objavljamo kazalnike porabe električne energije v gospodinjstvih in pri poslovnih subjektih za obdobje 2020–2022, tako za kohezijski in statistične regije kakor za občine, ter podatke o rabi energije v storitvenih dejavnostih za leto 2022.
Poraba električne energije v gospodinjstvih je lani znašala 1.656 kWh/prebivalca oz. 5 % manj kot leto prej.
Količina energije, namenjene končni rabi v storitvenih dejavnostih (dejavnosti G–S po SKD 2008), je lani znašala okoli 16.000 TJ.
Največji delež je bil porabljen v dejavnosti trgovina (25 %). Sledili so gostinstvo (14 %), zdravstvo in socialno varstvo (13 %), izobraževanje (11 %), promet in skladiščenje (10 %), informacijske in komunikacijske dejavnosti (7 %), dejavnost javne uprave in obvezne socialne varnosti (6 %) ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (5 %). Preostale dejavnosti (kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, finančne in zavarovalniške dejavnosti, druge raznovrstne poslovne dejavnosti ter druge dejavnosti) so porabile manj, skupno pa je njihov delež obsegal skoraj desetino celotne rabe energije v storitvenem sektorju.
V strukturi porabe energentov je prevladovala električna energija (61 %). Sledili so zemeljski plin (11 %), daljinska toplota (11 %), ekstra lahko kurilno olje (7 %), lesna goriva (5 %) in drugi energenti (skoraj 6 %).
Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.
METODOLOŠKO OPOZORILO
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
