Prosta in zasedena delovna mesta, 2. četrtletje 2024

Število prostih delovnih mest na četrtletni ravni upadlo petič zapored, število zasedenih delovnih mest pa drugič

Števili prostih in zasedenih delovnih mest ter stopnja prostih delovnih mest so se v 2. četrtletju zmanjšali. Prostih delovnih mest je bilo manj peto četrtletje zapored, zasedenih pa drugo zapored.

  • 13. 8. 2024 ob 10:30
  • |
  • končni podatki
Ključne statistike in primerjave z najvišjimi vrednostmi v zadnjih 10 letih:

  • skoraj 20.000 prostih delovnih mest – največ, 26.300, jih je bilo v 2. četrtletju 2022;
  • 807.300 zasedenih delovnih mest – največ, 810.500, v 4. četrtletju 2023;
  • 2,4-odstotna stopnja prostih delovnih mest – najvišja, 3,2-odstotna, v 2. četrtletju 2022.

Prostih delovnih mest manj petič zapored

V 2. četrtletju letos je bilo skupno razpisanih skoraj 20.000 prostih delovnih mest ali za 2,8 % manj kot četrtletje prej – to je bil peti zaporedni četrtletni upad. Povpraševanje po novi delovni sili je na skupni ravni sicer ostalo veliko, a se je število prostih delovnih mest tokrat spustilo pod 20.000. Nazadnje je bilo pod to mejo v 1. četrtletju 2021, ko je bilo prostih nekaj več kot 16.300 delovnih mest.



Obseg povpraševanja po novi delovni sili je bil povečan v petih področjih dejavnosti izmed skupno 18. Največji porast je bil zaznan v trgovini (skoraj 2.500 prostih delovnih mest ali za 260 več kot četrtletje prej) ter v zdravstvu in socialnem varstvu (nekaj več kot 1.300 prostih delovnih mest ali za 131 več). Po drugi strani pa so bili pri iskanju nove delovne sile v 2. četrtletju nekoliko bolj zadržani delodajalci v gostinstvu, saj se je število prostih delovnih mest v tem področju zmanjšalo za skoraj 290, na nekaj manj kot 1.600.

Medletna primerjava, torej 2. četrtletja 2024 z istim četrtletjem leto prej, prav tako izkazuje upad povpraševanja po novi delovni sili, saj je bilo prostih delovnih mest tokrat skupno za 14,3 % (za 3.320) manj. Njihovo število se je zmanjšalo v 13 področjih dejavnosti in povečalo v petih. Največji medletni upad s 972 prostimi delovnimi mesti manj je bil zaznan v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, sledilo je gradbeništvo z 941 manj. Medletna rast je bila s 169 prostimi delovnimi mesti več najizrazitejša v zdravstvu, sledile so kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (80 več). 

Manj tudi zasedenih delovnih mest

V opazovanem četrtletju je bilo zasedenih skoraj 807.300 delovnih mest, 81,6 % jih je bilo pri delodajalcih z 10 ali več zaposlenimi. Število zasedenih delovnih mest se je tokrat zmanjšalo, skupno jih je bilo za 600 manj kot v prejšnjem četrtletju. Najizraziteje je upadlo v predelovalnih dejavnostih (za nekaj več kot 800) in gradbeništvu (za skoraj 390). V primerjavi z lanskim 2. četrtletjem se je število zasedenih delovnih mest prav tako zmanjšalo, in sicer za približno 2.000 (ali 0,2 %).

Struktura po področjih dejavnosti pokaže, da je bila četrtina vseh zasedenih delovnih mest v predelovalnih dejavnostih, 13 % v trgovini in skoraj desetina v področju dejavnosti izobraževanje. Sledili sta področji zdravstvo in gradbeništvo, vsako z nekaj več kot 8 %.

Stopnja prostih delovnih mest prav tako nižja

V letošnjem 2. četrtletju je bilo prostih 2,4 % vseh delovnih mest oz. desetinko odstotne točke manj kot četrtletje prej in 0,4 odstotne točke manj kot v istem obdobju lani. 

Najvišja stopnja prostih delovnih mest, 5,3-odstotna, je bila v gradbeništvu, sledilo je gostinstvo s 4,8 %. Pri delodajalcih z 10 ali več zaposlenimi je znašala 2,0 % in je ostala enaka kot četrtletje prej. Najvišja, 4,2-odstotna, je bila v gostinstvu, sledile so druge raznovrstne poslovne dejavnosti s 3,9 %.



Tabeli z najnovejšimi podatki sta na voljo v podatkovni bazi SiStat.
METODOLOŠKO OPOZORILO
Iz podatkov so izločeni vplivi sezone in koledarja.

Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.