Delovne migracije, 2024

Ključne statistike 

• Občina Trzin je imela v prejšnjem letu približno triinpolkrat toliko delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev in je tako ostala na vrhu med izrazito delovnimi občinami;
• vsaka druga delovno aktivna oseba je bila medobčinski delovni migrant;
• osrednjeslovenska statistična regija je edina, ki ima več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev;
• največ tujcev, ki so na delo v Slovenijo dnevno migrirali iz sosednjih držav, je prihajalo iz Hrvaške (približno 5.350).

Občina Trzin še naprej z največjim presežkom delovnih mest

Konec prejšnjega leta je približno 510.000 delovno aktivnih odhajalo na delo v drugo občino, kar pomeni, da je bila vsaka druga delovno aktivna oseba medobčinski delovni migrant. Med vsemi občinami je bilo samo 34 takšnih, v katerih je bilo delovnih mest več kot delovno aktivnih prebivalcev občine (t. i. delovne občine). 

Med t. i. izrazito delovne občine uvrščamo tiste, v katerih je število delovnih mest najmanj za 16 % večje od števila delovno aktivnih prebivalcev, kar pomeni, da imajo presežek delovnih mest. Ob koncu prejšnjega leta je bilo takih občin 19, kar je enako kot leto prej.

Med temi občinami je še posebno izstopala občina Trzin, ki je imela približno triinpolkrat toliko delovnih mest kot delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej občini. Dnevno (ali v drugačnih časovnih presledkih) je prihajalo na delo v to občino okoli 5.500 oseb iz drugih občin, hkrati pa je iz te občine odhajalo na delo v druge občine približno 1.320 delovno aktivnih prebivalcev. Občina Trzin je sicer tretja najmanjša občina, vendar je z vidika presežka delovnih mest krepko pred drugimi. Približno dvakratni presežek delovnih mest glede na število delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej občini so imele še občine Nazarje, Šempeter - Vrtojba, Ljubljana, Murska Sobota in Odranci.

T. i. izrazito bivalne občine pa so tiste, v katerih je delež delovnih mest manjši od 36 % v primerjavi s številom delovno aktivnih prebivalcev, kar pomeni, da imajo primanjkljaj delovnih mest. Ob koncu prejšnjega leta je bilo takih občin 29, ena manj kot v predhodnem letu. V to kategorijo so razvrščene predvsem manjše občine, pri katerih nobena nima več kot 3.000 delovno aktivnih prebivalcev, delovnih mest pa imajo manj kot 1.000.

Z delovnimi migracijami številčno najbolj obremenjena občina Ljubljana

Delovne migracije običajno potekajo v obeh smereh: »iz občine« (delovno aktivni prebivalci določene občine imajo delo zunaj nje) in »v občino« (v posamezno občino prihajajo na delo delovno aktivne osebe iz drugih občin). Kako močne so številčno te migracije, je odvisno od naseljenosti, števila delovnih mest v posamezni občini in tudi od prometnih povezav.

Z delovnimi migracijami v obeh smereh je najbolj obremenjena občina Ljubljana, saj vanjo dnevno (ali v drugačnih časovnih presledkih) prihaja na delo skoraj 141.500 (900 manj kot leto prej) oseb iz drugih občin, hkrati pa iz nje odhaja na delo v druge občine okoli 25.400 (skoraj 200 več) njenih delovno aktivnih prebivalcev. Oba tokova delovnih migracij skupaj sta tako za občino Ljubljana obsegala okoli 166.900 delovno aktivnih oseb, pri čemer je bil migracijski tok v Ljubljano petinpolkrat tolikšen. Po obsegu migracij, upoštevajoč oba tokova, so enako kot leto prej sledile občine Maribor, Celje, Kranj in Domžale.

Opazna centralizacija delovnih mest v osrednjeslovenski statistični regiji

Delovne migracije med posameznimi statističnimi regijami so manj številne kot delovne migracije med občinami, saj statistične regije pokrivajo večje teritorialno območje. Ob koncu prejšnjega leta je bilo medregijskih delovnih migrantov okoli 207.300 ali 22,5 % delovno aktivnega prebivalstva (820 tovrstnih migrantov več kot leto prej). 

Osrednjeslovenska statistična regija je bila v zadnjih osmih letih edina, ki je imela več delovnih mest kot delovno aktivnih prebivalcev. Lani je ta presežek znašal 32,5 %, kar pomeni, da je bilo v omenjeni regiji za približno 82.400 delovnih mest več, kot je bilo delovno aktivnih oseb s prebivališčem v tej regiji. Presežek delovnih mest je imela nazadnje leta 2016 še obalno-kraška statistična regija. Po tem letu pa je indeks delovne migracije najintenzivneje upadel v primorsko-notranjski statistični regiji, in sicer se je v tem obdobju znižal za 5,5 odstotne točke. 



Število čezmejnih delovnih migrantov je rahlo upadlo

Ob koncu prejšnjega leta je v Sloveniji delalo približno 6.650 tujcev čezmejnih delovnih migrantov, kar je bilo za 2,1 % manj kot leto pred tem. Tujci dnevni migranti so državljani sosednjih držav (Italije, Avstrije, Madžarske ali Hrvaške), ki delajo v Sloveniji, vendar tu nimajo prijavljenega niti stalnega niti začasnega prebivališča. Podatki kažejo, da se je v zadnjih desetih letih njihovo skupno število stalno povečevalo, v prejšnjem letu pa je bil zaznan rahel upad. Slovenija kot ciljna država za opravljanje dela ni tako zanimiva med Avstrijci in Madžari, Italijanov pa je bilo približno 910. Največ tujcev dnevno prihaja na delo v Slovenijo iz sosednje Hrvaške, nekaj več kot 5.350, od tega je bila večina moških, ženske so predstavljale približno četrtino.

Tabele z najnovejšimi podatki so na voljo v podatkovni bazi SiStat.