Temeljni agregati sektorja država, 2. četrtletje 2024
Država poslovala s primanjkljajem
Sektor država je v letošnjem 2. četrtletju ustvaril 390 milijonov EUR primanjkljaja, kar je predstavljalo 2,3 % BDP. Konsolidirani bruto dolg države je znašal 45.468 milijonov EUR ali 69,6 % BDP.
Prihodki države rasli bolj kot izdatki
Država je v 2. četrtletju letos ustvarila primanjkljaj v vrednosti 390 milijonov EUR ali 2,3 % BDP.
Kljub primanjkljaju je bila rast skupnih prihodkov države za 1,0 odstotne točke višja od rasti skupnih izdatkov. V letošnjem 1. polletju je primanjkljaj države znašal 613 milijonov EUR.
K rasti prihodkov največ prispevali socialni prispevki
V sektorju država je bilo štirinajsto četrtletje zapored zaznati rast skupnih prihodkov. Ti so znašali 7.545 milijonov EUR. Od prihodkov v istem četrtletju lani so bili višji za 562 milijonov EUR ali za 8,1 %. V primerjavi s 1. polletjem 2023 so skupni prihodki sektorja država v prvih šestih mesecih letos zrasli za 1.189 milijonov EUR ali za 8,9 %.
Skupne prihodke so zaradi uvedbe obveznega zdravstvenega prispevka nominalno najbolj povečali socialni prispevki. Socialni prispevki so se v primerjavi z 2. četrtletjem 2023 dvignili za 343 milijonov EUR ali za 13,7 %. Davčni prihodki so zrasli za 218 milijonov EUR ali za 6,5 %. Med temi so se najbolj povečali prihodki od tekočih davkov na dohodke in premoženje, in sicer za 157 milijonov EUR ali za 12,1 %. Prihodki od davkov na proizvodnjo in uvoz so zrasli za 62 milijonov EUR ali za 3,0 %.
Prihodki od obresti so zrasli deseto četrtletje zapored, in sicer so se tokrat povečali za 35 milijonov EUR ali za 38,4 %.
Skupne izdatke dvignila predvsem socialna nadomestila v denarju in naravi
Skupni izdatki države so znašali 7.935 milijonov EUR. V primerjavi z izdatki v istem četrtletju lani so se zvišali za 526 milijonov EUR ali za 7,1 %. V letošnjem 1. polletju so bili skupni izdatki sektorja država za 857 milijonov EUR ali 6,0 % višji kot v istem obdobju prejšnjega leta.
V letošnjem 2. četrtletju so se na medletni ravni nominalno najbolj povečala socialna nadomestila v denarju in naravi, in sicer za 395 milijonov EUR ali za 13,6 %. Vmesna potrošnja je bila višja za 169 milijonov EUR ali za 16,6 %.
Izdatki za bruto investicije v osnovna sredstva so se znižali za 96 milijonov EUR ali za 11,6 %. Izdatki za obresti pa so bili višji za 104 milijone EUR ali za 53,9 %.
Konsolidirani bruto dolg države nižji
Konec 2. četrtletja 2024 je konsolidirani bruto dolg države znašal 45.468 milijonov EUR ali 69,6 % BDP. V primerjavi s stanjem na koncu predhodnega četrtletja je bil nižji za 4 milijone EUR. Znižal se je predvsem dolg iz naslova kratkoročnih dolžniških vrednostnih papirjev.
Dolg države na centralni ravni je znašal 44.591 milijonov EUR ali 68,2 % BDP, na lokalni ravni pa 1.095 milijonov EUR ali 1,7 % BDP.
Skladi socialne varnosti so bili na koncu 2. četrtletja letos brez dolga.
Obsežna revizija nacionalnih računov
Zaradi načrtovane obsežne revizije, ki se usklajeno izvede v istem letu na vsakih pet let v članicah EU, so se spremenile celotne časovne vrste podatkov. Več informacij o spremembah je na voljo v objavi Temeljni agregati sektorja država (oktobrsko EDP poročanje), 2020–2023.
Tabeli z najnovejšimi podatki sta na voljo v podatkovni bazi SiStat.
Stopnje rasti1) prihodkov in izdatkov sektorja država, Slovenija
1) Sprememba glede na isto četrtletje leto prej.
Temeljni agregati četrtletnih nefinančnih računov za sektor država, Slovenija
1) Nekateri seštevki in izračuni se zaradi zaokroževanja ne ujemajo. |
Temeljni agregati četrtletnih nefinančnih računov za sektor država, Slovenija
1) Nekateri seštevki in izračuni se zaradi zaokroževanja ne ujemajo. |
METODOLOŠKO OPOZORILO
Dodatna pojasnila so na voljo v metodoloških pojasnilih.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.