Vpis študentov v višješolsko in visokošolsko izobraževanje, študijsko leto 2016/17

Število študentov padlo pod 80.000
Število vseh študentov višješolskega in visokošolskega izobraževanja se znižuje: v študijskem letu 2016/17 se jih je vpisalo 79.547 ali približno 1.000 manj kot leto pred tem in 36.000 manj kot pred desetimi leti (v 2006/07). Manj kot 80.000 študentov se je na terciarni študij nazadnje vpisalo v študijskem letu 1998/99.

Število študentov višjega strokovnega izobraževanja je letos približno enako lanskemu (11.000). V visokošolske strokovne in univerzitetne programe za pridobitev prve visokošolske diplome (za primerjavo prištevamo sem tudi enovite magistrske programe) je vpisanih 48.900 študentov, kar je približno 1.200 manj kot v prejšnjem študijskem letu (50.100) in skoraj za polovico manj kot pred desetimi leti (91.400). Število študentov 2. stopnje je letos približno enako lanskemu (17.100); ti študenti so četrtina vseh visokošolskih študentov. Doktorski študenti so približno 4 % vseh visokošolskih študentov. 
 
Še vedno študira skoraj polovica mladih (19–24 let)
Čeprav se skupno število vpisanih študentov hitro zmanjšuje, pa to še ne velja za število novincev v visokošolskem izobraževanju, tj. študentov, ki so letos prvič vpisani v prvi letnik visokošolskega študija. Teh je letos 15.500, približno toliko kot v lanskem letu in približno 7.000 manj kot pred desetimi leti. Vpis v prvi letnik se torej ne zmanjšuje z enako hitrostjo kot vpis vseh študentov. Kljub upadanju generacij študentov se po številu študentov na število prebivalcev (oz. po vključenosti mladih v terciarno izobraževanje) še vedno uvrščamo med vodilne države v Evropski uniji. Delež prebivalstva, starega od 19 do 24 let, ki študira, se je v Sloveniji v zadnjih petih letih res znižal za dve odstotni točki (47,4 %), a še vedno študira skoraj polovica mladih. Zmanjševanje študentske populacije lahko tako delno pripišemo manj številnim generacijam mladih.

V osrednjeslovenski statistični regiji študirata dve tretjini vseh študentov
Dve tretjini vseh visokošolskih študentov študirata v osrednjeslovenski statistični regiji, petina v podravski, 7 % v obalno-kraški regiji in desetina študentov v preostalih statističnih regijah (predvsem v gorenjski in savinjski). Študenti iz osrednjeslovenske regije se večinoma odločajo za študij v svoji regiji (86 %). Tudi študenti iz okoliških regij študirajo večinoma v osrednjeslovenski regiji. Velik del študentov iz goriške (15 %), primorsko-notranjske (17 %) in obalno-kraške (37 %) regije študira na Obali. Študenti iz vzhodnejših regij pa se v veliki meri odločajo za študij tudi v podravski regiji (polovica študentov iz pomurske in dve tretjini iz podravske regije).

Študenti višjega strokovnega izobraževanja se večinoma odločajo za študij, ki je bližji njihovemu domu. Večina teh študentov iz vsake statistične regije namreč študira v domači ali sosednji regiji.

Delež mobilnih študentov (študentov iz tujine) počasi narašča
Med vsemi študenti v študijskem letu 2016/17 je 3.090 ali 4 % mobilnih študentov, tj. študentov, ki so prišli k nam študirat iz tujine. To so večinoma študenti visokošolskega univerzitetnega ali magistrskega študija. Največ jih je iz Hrvaške, Makedonije, Srbije ter Bosne in Hercegovine (skupaj 2.134), sledijo študenti s stalnim prebivališčem v Italiji in Rusiji. Delež mobilnih študentov počasi narašča. V študijskem letu 2014/15 je bilo pri nas 2,6 % študentov s stalnim prebivališčem v tujini.