Rojeni, Slovenija, 2016

Osnovni podatki o živorojenih, rojenih v 2016

V letu 2016 se je rodilo 20.345 (živorojenih) otrok, kar je 9,9 otroka na 1.000 prebivalcev. Deveto leto zapored se je rodila generacija z več kot 20.000 otroki, vendar pa je številka novorojenih z vsakim letom nižja. V primerjavi z letom 2015 se je rodilo 296 otrok manj (1,4 %). V zadnjih letih so namreč generacije žensk v reproduktivni dobi (15–49 let) vsako leto manjše. Od začetka do konca leta 2016 se je število žensk med 15 in 49 letom zmanjšalo za skoraj 7.000, med temi se je za 4.000 zmanjšalo število tistih v najbolj reproduktivni dobi (tj. starih 25–34 let). V obdobje, ko je rodnost najvišja (25–34 let), počasi vstopajo generacije žensk, katerih število je manjše od 10.000 (mlajše od 22 let), medtem ko so generacije žensk, ki rodno dobo zapuščajo in rojevajo le še redko (ženske, stare 40 ali več let), močnejše (teh je od 14.000 do 15.000).

Celotna stopnja rodnosti, to je povprečno število živorojenih otrok na eno žensko v rodni dobi (pri sedanji umrljivosti in ob predpostavki, da bo ženska doživela 49. leto starosti), je za leto 2016 znašala 1,58, kar je nekaj več kot v 2015 (1,57) in toliko kot v 2014.

Ponovno se je dvignila povprečna starost mater ob rojstvu otroka. Ženske, ki so v 2016 rodile prvič, so bile stare povprečno 29,4 leta (v 2015: 29,3 leta), vse, ki so rodile v 2016, pa povprečno 30,9 leta (v 2015: 30,7 leta). 43 % žensk, ki so rodile prvič, je bilo starih vsaj 30 let.
Očetje so navadno v povprečju 3 leta starejši od mater; tako je bilo tudi v 2016: stari so bili povprečno 33,5 leta. 14 med njimi je bilo starih 60 ali več let, 55 pa je bilo mlajših od 20 let. Za 301 otroka oče (še) ni znan. 11.916 otrok je bilo namreč v 2016 rojenih neporočenim materam. Velika večina očetov otrok, ki se rodijo neporočenim staršem, poda v postopku pred upravnim organom ali centrom za socialno delo priznanje očetovstva.
V zakonski zvezi (tj. poročenim staršem) je bilo rojenih 8.429 otrok, kar je najnižji delež doslej (41,4 %).

17.314 otrok se je rodilo staršema, ki sta oba državljana RS, 1.166 otrok (5,7 %) pa staršema, od katerih nobeden ni državljan Slovenije. Ta delež se ujema z deležem tujih državljanov, ki so konec leta 2016 živeli v Sloveniji (5,5 %).

In še nekaj zanimivosti o otrocih, rojenih v 2016

Tudi v 2016, že osemnajsto zaporedno leto, je v Sloveniji največ novorojenih dečkov dobilo ime Luka. Ne velja pa to za vse, ampak za manj kot polovico regij. V drugih statističnih regijah so bila najpogostejša imena Filip, Nik, Jan, Jakob, Leon ali Lan. 

V 2016 se je prvič zgodilo, da je največ novorojenih deklic dobilo ime Zala. To ime je bilo najbolj popularno v polovici statističnih regij, v drugi polovici regij pa je največ novorojenk dobilo eno od naslednjih imen: Eva, Hana, Ema, Klara ali Mia.

387-krat so se v letu 2016 rodili dvojčki, dvakrat pa trojčki. Matere otrok, ki so se rodili kot dvojčki, trojčki (večplodni porodi), so bile povprečno 1,3 leta starejše od preostalih mater (tistih s t. i. navadnimi porodi, tj. s takimi, pri katerih se je rodil po en otrok).

Na dan se je rodilo povprečno 56 otrok. Na običajni delovni dan (od ponedeljka do petka) se jih je rodilo povprečno 59, med koncem tedna (na soboto in nedeljo) pa 46 na dan.

65 otrok se je rodilo na mamin rojstni dan, 71 otrok pa na očetov rojstni dan.

Naravni prirast tudi v 2016 pozitiven

Naravni prirast v Sloveniji je bil v letu 2016 že enajsto leto zapored pozitiven: tokrat se je rodilo 656 prebivalcev več, kot jih je umrlo. V primerjavi z letom 2015 je bil sicer za 151 oseb manjši, vendar še vedno pozitiven. Povedano drugače:  naravni prirast na 1.000 prebivalcev se je od leta 2015 do leta 2016 zmanjšal z 0,4 na 0,3.

Podatki o naravnem gibanju po občinah in regijah so na voljo na podatkovnem portalu SI-STAT. 

Interaktivna karta 1: Živorojeni na 1.000 prebivalcev, občine, Slovenija, 2016