Struktura delovnega časa, Slovenija, 2016

Delovni čas v Sloveniji
Z vidika delodajalca je delovni čas kategorija, ki pomembno določa stroške in je tesno povezana z izrabo delovnih kapacitet in s tem s produktivnostjo dela. V Sloveniji je delovni čas opredeljen z Zakonom o delovnih razmerjih, in sicer kot efektivni delovni čas, čas odmora in čas upravičenih odsotnosti z dela. Efektivni delovni čas se nanaša na čas, v katerem je delavec na razpolago delodajalcu in izpolnjuje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi; podatek o tem je tudi osnova za izračun produktivnosti dela.

Več kot tri četrtine razpoložljivega delovnega časa namenjenega za efektivno delo
Po podatkih iz raziskovanja Struktura delovnega časa za leto 2016 so v Sloveniji zaposlene osebe nekaj več kot tri četrtine (76,5 %) razpoložljivega delovnega časa porabile za efektivno delo, nekaj manj kot petino (18,6 %) so ga porabile v obliki odsotnosti z dela, preostanek (4,9 %) pa za odmor med delom za prehrano (malico).

Struktura delovnega časa se v primerjavi z letom 2012 ni bistveno spremenila, čeprav je bilo v letu 2016 manj praznikov (dela prostih dni) in opravljenih več ur plačanega nadurnega dela kot v letu 2012. Podatki kažejo, da se delež ur efektivnega dela v razpoložljivem delovnem času v 2016 glede na 2012 ni povečal zlasti zato, ker je bilo v 2016 izrabljenih več ur rednega letnega dopusta (predvsem v zasebnem sektorju).

Več kot štiri petine ur odsotnosti z dela izplačanih iz sredstev (v breme) delodajalcev, od tega največji del zaradi izrabe ur rednega letnega dopusta
V Sloveniji zaposlene osebe so v letu 2016 večino ur efektivnega dela, 98,3 %, dejansko opravile v rednem delovnem času, 1,6 % so jih opravile v obliki plačanega nadurnega dela, tj. v času, ki je presegel redni delovni čas, preostalih 0,1 % pa so porabile za čakanje na delo ter za zastoje in prekinitve pri delu. Ure odsotnosti z dela so bile skoraj vse upravičene in urejene z nadomestilom plače, od tega jih je bilo 81,6 % izplačanih iz sredstev (v breme) delodajalcev, 18,4 % pa refundiranih iz sredstev (v breme) drugih organizacij in organov.

Ure odsotnosti z dela z nadomestilom plače iz sredstev (v breme) delodajalca so se v letu 2016 porabile v največjem obsegu (62,3 %) za redni letni dopust; 20,1 % ur teh odsotnosti se je porabilo za praznike (dela proste dneve), 13,9 % pa za bolniške odsotnosti do 30 dni. Od ur odsotnosti z dela z nadomestilom plače, refundiranim iz sredstev (v breme) drugih organizacij in organov, pa se jih je največ porabilo za bolniško odsotnost nad 30 dni (42,1 %) in za starševski dopust (34,6 %), ki vključuje porodniški, očetovski, posvojiteljski dopust ter dopust za nego in varstvo otroka.

Med urami odsotnosti z dela zaradi bolniške odsotnosti in drugih zdravstvenih razlogov so najvišji delež (55,5 %) obsegale bolniške odsotnosti do 30 dni. Preostali del teh ur (44,5 %) je bil refundiran iz sredstev (v breme) Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije; med njimi so prevladovale (85,1 %) daljše bolniške odsotnosti (nad 30 dni), medtem ko so preostali del teh odsotnosti (14,9 %) povzročile odsotnosti z dela zaradi drugih zdravstvenih razlogov.

Za strokovno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje v zvezi z delom ter za študijski dopust je zaposlena oseba v letu 2016 porabila povprečno 0,2 %, za izredni dopust pa 0,1 % razpoložljivega delovnega časa.

Delež ur efektivnega dela v razpoložljivem delovnem času v zasebnem sektorju višji kot v javnem sektorju, pri registriranih fizičnih osebah višji kot pri pravnih osebah in v manjših podjetjih višji kot v večjih podjetjih
Čeprav so zaposleni v javnem sektorju v letu 2016 opravili v povprečju več ur plačanega nadurnega dela kot zaposleni v zasebnem sektorju, je delež ur efektivnega dela v razpoložljivem delovnem času v zasebnem sektorju znašal 77,8 %, v javnem sektorju pa le 74,1 %. Podatki kažejo, da se navedena deleža razlikujeta v tolikšni meri predvsem zato, ker so bili zaposleni v javnem sektorju v povprečju dalj časa kot zaposleni v zasebnem sektorju odsotni z dela zaradi izrabe rednega letnega dopusta, starševskega dopusta, strokovnega izobraževanja, bolniške odsotnosti do 30 dni in drugih zdravstvenih razlogov.

Podobne razlike lahko opazimo tudi med deležema ur efektivnega dela v razpoložljivem delovnem času registriranih fizičnih oseb in pravnih oseb; ta delež je namreč v letu 2016 pri registriranih fizičnih osebah znašal 80,0 %, pri pravnih osebah pa 76,3 %. Poleg razlogov, ki pojasnjujejo razlike v deležih ur efektivnega dela v razpoložljivem delovnem času med javnim in zasebnim sektorjem, so razlike v teh deležih med opazovanima vrstama pravnega subjekta v precejšnji meri nastale tudi zato, ker so bili zaposleni pri registriranih fizičnih osebah v povprečju manj časa odsotni z dela zaradi daljše bolniške odsotnosti (nad 30 dni) kot zaposleni pri pravnih osebah; nižji delež ur v razpoložljivem delovnem času pa je predstavljala tudi odsotnost z dela zaradi opravljanja dela s skrajšanim delovnim časom.

Pregled strukture delovnega časa po velikostnih razredih poslovnih subjektov (glede na število zaposlenih oseb) pokaže, da je delež ur efektivnega dela v razpoložljivem delovnem času v letu 2016 z naraščanjem velikosti poslovnega subjekta upadal, čeprav je bil delež ur plačanega nadurnega dela v razpoložljivem delovnem času v velikih podjetjih v povprečju precej višji kot v majhnih podjetjih. Razlike med deleži ur efektivnega dela v razpoložljivem delovnem času v posameznih velikostnih razredih poslovnih subjektov lahko pojasnimo z istimi razlogi, kot smo pojasnili tudi razlike v teh deležih med registriranimi fizičnimi osebami in pravnimi osebami.

Delež ur odsotnosti z dela v razpoložljivem delovnem času najnižji v dejavnosti gradbeništvo, najvišji pa v dejavnosti rudarstvo
Z vidika dejavnosti je bil delež ur odsotnosti z dela v razpoložljivem delovnem času v letu 2016 najnižji v dejavnosti gradbeništvo (16,0 %), najvišji pa v dejavnosti rudarstvo (23,8 %).

Med pomembnejšimi komponentami ur odsotnosti z dela naj posebej omenimo delež ur rednega letnega dopusta v razpoložljivem delovnem času; ta je bil v letu 2016 najvišji v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (12,0 %), sledile so dejavnost rudarstvo (11,8 %) in dejavnosti javne uprave in obrambe ter obvezne socialne varnosti (11,7 %); najnižji pa je bil v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (7,9 %) in nato v dejavnosti gostinstvo (8,1 %).

Izmed preostalih komponent ur odsotnosti z dela, ki pomembneje vplivajo na delež ur efektivnega dela v razpoložljivem delovnem času, sta bila najvišja deleža ur bolniške odsotnosti do 30 dni (3,2 %) in ur bolniške odsotnosti nad 30 dni (3,8 %) v razpoložljivem delovnem času v letu 2016 zabeležena v dejavnosti rudarstvo, najvišja deleža ur odsotnosti z dela zaradi izrabe starševskega dopusta v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo (2,0 %) ter v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (1,9 %), najvišji delež ur odsotnosti z dela zaradi drugih zdravstvenih razlogov v dejavnostih javne uprave in obrambe ter obvezne socialne varnosti (0,6 %), najvišja deleža ur strokovnega izobraževanja pa v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (0,9 %) ter v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (0,7 %).

V raziskovanju smo med drugim ugotovili tudi to, da sta bila najvišja deleža ur plačanega nadurnega dela v razpoložljivem delovnem času v letu 2016 zabeležena v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo (3,8 %) in v dejavnosti rudarstvo (2,3 %). 

Podrobnejše podatke o strukturi delovnega časa za leto 2016 (po vrstah pravnih subjektov, po institucionalnih sektorjih, po področjih dejavnosti, po velikostnih razredih poslovnih subjektov ter po kohezijskih in statističnih regijah) objavljamo v podatkovni bazi SI-STAT.