Svetovni dan prebivalstva

Združeni narodi so 11. julij razglasili za svetovni dan prebivalstva leta 1989, dve leti potem, ko je svetovno prebivalstvo doseglo pet milijard. Ta dan je namenjen razmisleku o vprašanjih, povezanih s prebivalstvom, in tudi o odnosu prebivalstva do okolja in razvoja in naj bi krepil zavest o tem.

V letu 2017 je bilo po podatkih Združenih narodov na svetu 7,55 milijarde prebivalcev. Število prebivalcev se povečuje povprečno za 1,2 % na leto, a se ta odstotek iz leta v leto zmanjšuje. V razvitejših delih sveta (Evropa, Severna Amerika, Avstralija, Nova Zelandija in Japonska) živi 1,26 milijarde (ali 17 %) ljudi, v manj razvitih pa 6,29 milijarde (ali 83 %).

Večino prirasta svetovnega prebivalstva prispevale manj razvite države
Leta 1950 je tretjina prebivalstva živela v razvitejših delih sveta, preostali dve tretjini pa v manj razvitih delih. Do leta 2017 se je število prebivalcev potrojilo, vendar rast prebivalstva geografsko ni bila enakomerna:

• prebivalstvo Afrike se je povečalo najbolj, za več kot petkrat;
• prebivalstvo Latinske Amerike in Karibov se je povečalo za 3,7-krat;
• prebivalstvo Azije in Oceanije se je povečalo za 3,1-krat;
• prebivalstvo Severne Amerike se je povečalo za 2,1-krat;
• prebivalstvo Evrope se je povečalo najmanj, za 1,3-krat; prebivalstvo Slovenije se je povečalo za 1,4-krat.

Po projekcijah srednjega scenarija Združenih narodov naj bi se delež ljudi, ki živijo v manj razvitih delih sveta, do konca tega stoletja povečal na 89 % oz. na 9,9 milijarde. Prebivalstvo v razvitejših delih sveta pa naj se številčno ne bi bistveno spremenilo: z 1,26 milijarde naj bi se povečalo na 1,28 milijarde. Najbolj naj bi številčno povečalo prebivalstvo Afrike (za 3,7-krat), sledile naj bi Oceanija (za 1,8-krat), Severna Amerika (za 1,4-krat) in Azija ter Latinska Amerika s Karibi (vsaka za 1,1-krat). Prebivalstvo Evrope naj bi se številčno zmanjšalo za 12 %.

Prebivalstvo sveta, predvsem njegovega razvitega dela, se stara
Svetovno prebivalstvo v zadnjem času izraziteje narašča zaradi zniževanja umrljivosti. Nižja umrljivost je zlasti odraz čedalje širše dostopne zdravstvene oskrbe in izboljšanih higienskih razmer. Ljudje torej živimo dlje. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je bilo v letu 2017 v svetovnem merilu 72 let; za ženske 74 let, za moške pa 70 let (to pomeni, da v letu 2017 rojeni Zemljan lahko pričakuje, da bo dočakal povprečno 70 let). Vrednost tega kazalnika naj bi se do konca stoletja zvišala na 82,6 leta (za ženske na 84,6 leta, za moške na 80,7 leta).

Pomemben element staranja prebivalstva je tudi zniževanje rodnosti in posledično zniževanje števila otrok. V letu 1950 je bilo več kot pol svetovnega prebivalstva starega manj kot 25 let (mladi), prebivalcev, starih 65 ali več let (starejši), pa je bilo 5 %. Demografska gibanja v razvitem delu sveta kažejo na intenzivno staranje prebivalstva in posledično na čedalje večje pomanjkanje mladega prebivalstva. V 2015 je bilo mladih 42 %, starejših pa 8 %. Delež mladih je od 1950 v manj razvitih delih sveta padel za petino, v razvitejših delih pa za dvakrat toliko. Delež starejših se je v razvitejših delih povečal za dvakrat (na 18 %), v manj razvitih delih pa je ostal približno enak.

Kaj naj bi se dogajalo s prebivalstvom Slovenije v naslednjih 65 letih?
Približno do leta 2025 naj bi se povečevalo (in se povečalo na približno 2.083.000), nato naj bi začelo počasi padati. 1. januarja 2080 naj bi imela Slovenija 1.938.000 prebivalcev, kar je 6 % manj kot v 2015, to je v začetnem letu teh projekcij.

Celotna stopnja rodnosti – povprečno število živorojenih otrok na eno žensko v rodni dobi (15–49 let) v posameznem  koledarskem letu – naj bi se v Sloveniji v prihodnosti večinoma enakomerno dvigala in v letu 2080 dosegla vrednost 1,85. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu se bo daljšalo; dečki, ki se bodo rodili v Sloveniji v letu 2080, bodo tako lahko pričakovali 87 let, deklice pa več kot 91 let.