Mednarodni dan študentov

Izobrazba je gonilo gospodarskega razvoja družb

V hitro spreminjajočem se svetu je izobrazba čedalje pomembnejše gonilo gospodarskega razvoja družb. Tudi zato se za študij na terciarni ravni izobraževanja (tj. izobraževanja za pridobitev višješolske oz. visokošolske izobrazbe) odloča čedalje več mladih.

Izobrazba zmanjšuje družbeno neenakost, povečuje produktivnost in vpliva na osebnostni razvoj ljudi. Eden izmed ciljev evropske razvojne strategije do leta 2020 je povečati delež terciarno izobraženih med prebivalci, starimi 30–34 let, na 40 %. Pred petnajstimi leti je bilo v Sloveniji med toliko starimi prebivalci terciarno izobraženih 25 %, v letu 2013 40 % (približno polovica žensk in tretjina moških), v 2017 pa že 46, 4 %. Cilj iz omenjene evropske strategije smo tako že dosegli in presegli.

17. november – mednarodni dan študentov

Ta dan je za mednarodni dan študentov razglasil mednarodni študentski svet v Londonu leta 1941 – v spomin na nacistično okupacijo prostorov praške univerze in na deportacijo več kot 1200 študentov v koncentracijska taborišča v letu 1939.
Zdaj je ta dan simbol študentov in njihovih prizadevanj za demokratično družbo, za spoštovanje človekovih pravic in za boljšo prihodnost mladih.

Izobrazba je že dolgo cenjena vrednota, pa tudi čedalje dostopnejša

Izobraževanje posameznika pozitivno vpliva na blaginjo in gospodarsko rast in tega se družba zaveda že kar precej časa. Okrog leta 1950 je v slovenskem visokošolskem prostoru študiralo okrog 6.000 študentov, okrog leta 1990 pa že nad 30.000. Po osamosvojitvi Slovenije se je začelo število študentov še hitreje vzpenjati in okrog leta 2006 jih je bilo skoraj 116.000; na visokošolski dodiplomski študij je bilo takrat vpisanih več kot 70.000 študentov, če upoštevamo še absolvente, pa več kot 90.000. Poleg teh so čedalje številnejši tudi študenti višjega strokovnega študija in visokošolski podiplomski študenti.

Skoraj vsak drug 19–24-letnik je študent

Od študijskega leta 2007/08  se število študentov znižuje, kar je večinoma posledica demografskih sprememb. V študijskem letu 2012/13 je njihovo število padlo pod 100.000 in se še vedno znižuje. V akademskem letu 2017/18 je bilo v terciarno izobraževanje  vključenih 76.534 oseb ali skoraj 3000 manj kot v  študijskem letu 2016/17. Delež mladih v starosti 19–24 let je  bil v tem akademskem letu  za skoraj odstotno točko nižji kot v prejšnjem (2016/17) in je znašal 46,5 %. V akademskem letu 2012/13 je bil delež teh mladih najvišji (49,9 %). Kljub temu je delež mladih,  vključenih v terciarno izobraževanje v Sloveniji, še vedno  visok in višji kot v večini drugih držav članic EU.

Študentk je več kot študentov in izbirajo druga študijska področja kot študenti

V terciarnem izobraževanju se v zvezi z neenakostjo spolov pojavljata dve osnovni razlikovanji: horizontalno in vertikalno. Horizontalno ločevanje pomeni,  da si ženske in moški izbirajo različna študijska področja. V študijskem letu 2017/18 je bilo na področje »tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo« vpisanih 32 % vseh študentov in le 8 % vseh študentk. Enako je veljalo za področje »informacijske in komunikacijske tehnologije«; tam so bili moški zastopani z 10 %, ženske pa z 1,2 %. Na področje »izobraževalne znanosti in izobraževanje učiteljev« je bilo v omenjenem študijskem letu vpisanih 15 % vseh študentk in le 3 % vseh študentov, na področje »zdravstvo in socialna varnost« pa 17,4 % vseh študentk in 7,5 % vseh študentov. Najbolj izenačena področja po zastopanosti spolov so bila  »kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in veterinarstvo« s po 3 %, »naravoslovje, matematika in statistika s po 6 % in »storitve« s po 9 % predstavnikov vsakega spola.

Vertikalno ločevanje pomeni, da je en spol močneje zastopan kot drug. V terciarnem izobraževanju je fantov manj kot deklet. Po podatkih za 2017/18 je bilo 90 % študentov v terciarnem izobraževanju starih 19–29 let. Od žensk te starosti jih je bilo vpisanih v višje- ali visokošolsko izobraževanje 34 %, od moških te starosti pa 23 %. Drugače povedano: med 76.534 študenti je bilo 58 % žensk.

Uveljavlja se kratkoročna študijska mobilnost

Med vsemi študenti terciarnega izobraževanja v študijskem letu 2017/18 je bilo 3.420 ali 4,5 % mobilnih študentov, to je študentov, ki so študirali v Sloveniji, stalno bivališče pa so imeli v tujini. To so bili večinoma študenti visokošolskega univerzitetnega in magistrskega študija. Velika večina teh študentov (več kot 90 %) je prihajala iz evropskih držav, od teh pa večina iz držav, nastalih na ozemlju nekdanje Jugoslavije (1.811), in iz drugih držav članic EU (1.066). Delež mobilnih študentov se zvišuje, v študijskem letu 2014/15  je znašal 2,6 %.

Program Erasmus omogoča študentom, da opravijo del študija v tujini

Nekateri študenti opravijo v tujini celoten študij (v letu 2016  je bilo takih študentov 2.675), čedalje več pa je tudi t. i. kratkoročnih mobilnih študentov (kratkoročna študijska mobilnost); pri tej obliki mobilnega študija opravijo študenti v tujini le del domačega študija (študijska izmenjava, praksa). Učna mobilnost omogoča študentom poleg akademskih koristi tudi osebni razvoj (poznavanje kultur, jezikov) in posledično izboljšuje zaposljivost mladih. V okviru t. i. evropskega programa Erasmus, ki omogoča študentom, da del terciarnega študija opravijo v tujini (ta traja od 3 do 12 mesecev), je Slovenija v študijskem letu 2015/16 na izmenjavo ali prakso v tujino poslala 2.091 domačih študentov (2,7 %), sprejela pa 2.599 tujih študentov (3,3 %).