Dan spomina na mrtve

2017 je bilo v Sloveniji leto z drugim najvišjim številom umrlih po 2. svetovni vojni. Umrlo je 20.509 prebivalcev ali skoraj 10 (9,9) na 1.000 prebivalcev. Več kot v tem letu jih je umrlo le v letu 1983 (20.703 prebivalci). V letu 2017 je umrlo 10.136 moških in 10.373 žensk.

Prvič po enajstih zaporednih letih s pozitivnim naravnim prirastom je v Sloveniji več prebivalcev umrlo, kot se jih je rodilo; rodilo se jih je 20.241. Naravni prirast je tako znašal −268. Negativni naravni prirast je bil posledica višje stopnje umrljivosti oseb zlasti v zimskih mesecih.

V januarju in sploh v zimskih mesecih umre običajno največ ljudi v posameznem  letu. Od prebivalcev, umrlih v letu 2017, jih je umrlo v zimskih mesecih (v januarju, februarju, marcu in decembru) 38,8 %. Dan z največ umrlimi pa je bil 29. januar. V tistem dnevu je umrl 101 prebivalec. V povprečju pa je lani umrlo 56 prebivalcev na dan.   


Umiramo starejši

Povprečna starost umrlih se je v Sloveniji v zadnjih 30 letih zvišala za devet let (z 68,8 leta v letu 1987 na 77,7 leta v 2017).  

Moški v povprečju umirajo mlajši kot ženske, vendar se njihova povprečna starost ob smrti zvišuje hitreje kot pri ženskah. Povprečna starost v letu 2017 umrlih moških je bila 74,0 leta, kar je 10 let več kot pred 30 leti. Povprečna starost v letu 2017 umrlih žensk je bila 81,4 leta, kar je za 8,5 leta več kot pred 30 leti.

Podatki o povprečni starosti umrlih moških in žensk, razčlenjeni po statističnih regijah, pokažejo, da je bila povprečna starost umrlih v letu 2017 najvišja v regijah zahodne Slovenije in da se je v smeri proti vzhodu postopno zniževala.

Stopnja prezgodnje umrljivosti se znižuje

3.539 v letu 2017 umrlih prebivalcev Slovenije ali 17,3 % vseh umrlih v tem letu je bilo ob smrti starih manj kot 65 let. Stopnja prezgodnje umrljivosti (tj. umrljivosti pred 65. letom) je med moškimi praviloma višja kot med ženskami. Se pa znižuje za oba spola. Pred 30 leti je bila med moškimi v Sloveniji 45,5-odstotna, v letu 2017 pa 23,7-odstotna. Med ženskami je bila v letu 2017 11,0-odstotna, pred 30 leti pa 21,9-odstotna.  


Bolezni srca in ožilja in rakava obolenja vzrok za 70 % vseh smrti

Bolezni srca in ožilja so bile v Sloveniji v letu 2017 najpogostejši vzrok smrti (za 39 % vseh smrti). Sledili so: rakava obolenja (31,1 %), poškodbe in zastrupitve (7,2 %), bolezni dihal (6,2 %) ter bolezni prebavil (4,4 %).

Glavni vzroki smrti se glede na spol razlikujejo. V letu 2017 so bile pri ženskah na prvem mestu bolezni srca in ožilja, na drugem mestu pa rakava obolenja, pri moških je bilo stanje obrnjeno. Le v pomurski, primorsko-notranjski, goriški in obalno-kraški regiji je umrlo več moških zaradi posledic bolezni srca in ožilja kot zaradi posledic rakavih obolenj. Pri ženskah so bile bolezni srca in ožilja poglavitni vzrok smrti v vseh regijah.

Zaradi rakavih obolenj je v 2017 umrlo 35,1 % moških in 27,3 % žensk. Najpogostejša vzroka smrti teh moških sta bila pljučni rak in rak prostate, žensk pa rak dojke in pljučni rak.

Z daljšanjem življenjske dobe se povečuje tudi število poškodb v višji starosti. Poškodbe so pretežno posledice padcev, zato so ti postali glavni vzrok smrti pri nezgodah (61,9 %). Zaradi posledic padcev je v 2017 umrlo 680 prebivalcev Slovenije (292 moških in 388 žensk). Povprečna starost teh oseb je bila 83,4 leta.


Koliko let življenja lahko pričakujejo v 2017 v Sloveniji rojeni dečki in deklice?

Deček, rojen v 2017 v Sloveniji, lahko pričakuje, da bo ob nespremenjeni umrljivosti dočakal starost 78,0 leta ali 5,7 leta manj kot v istem letu in prav tako v Sloveniji rojena deklica; ta namreč lahko pričakuje 83,7 leta. Pričakovano trajanje življenja se daljša, razlika v pričakovanem trajanju življenja med moškimi in ženskami pa se zmanjšuje. V zadnjih treh desetletjih se je pričakovano trajanje življenja za moške podaljšalo za skoraj 10 let (9,8 leta), za ženske pa za 7,4 leta.


V kateri od držav članic Evropske unije lahko deček in deklica ob rojstvu pričakujeta najdaljše življenje?

Po zadnjih podatkih Eurostata za leto 2016 lahko samo novorojeni dečki v Italiji, na Švedskem, na Malti, Cipru, v Španiji, Luksemburgu in na Nizozemskem pričakujejo več kot 80 let življenja, v vseh preostalih državah pa manj, med temi najmanj tisti, ki so se v 2016 rodili v Litvi (69,5 leta) in Latviji (69,8 leta).

Starosti 80 let naj od deklic, rojenih v letu 2016, ne bi dočakale samo deklice v štirih državah članicah Evropske unije (v Bolgariji, Romuniji, Latviji, na Madžarskem). V vseh preostalih državah Evropske unije lahko deklice, rojene v letu 2016, pričakujejo, da bodo živele več kot 80 let. Najdaljše življenje lahko pričakujejo deklice, ki so se v letu 2016 rodile v Španiji (86,3 leta).

Pričakovana življenjska doba se iz leta v leto daljša. Po predpostavkah iz projekcij Eurostata 2015 bo za dečke in deklice, rojene v letu 2080, že okoli 90 let.