Mednarodni dan migrantov

Mednarodni dan migrantov zaznamujemo od leta 2000, 18. december pa je bil izbran za ta dan v spomin na sprejetje Mednarodne konvencije o zaščiti pravic delovnih migrantov in članov njihovih družin v letu 1990.

Priseljevanje v Slovenijo ima dolgo zgodovino. Moč in smeri selitvenih tokov so se skozi čas spreminjale in to se odraža tudi v pestri sestavi priseljenskega prebivalstva Slovenije danes. Mnenja o tem so različna, nekatera tudi zelo stereotipna. Navajamo nekaj takih trditev in jih skušamo z uradnimi statističnimi podatki potrditi ali zanikati.


1. trditev: Vsi priseljenci so tujci in vsi tujci so priseljenci.

Ni res. V Sloveniji biva po zadnjih podatkih kar 250.000 (12,1 %) prebivalcev, ki so imeli svoje prvo prebivališče v tujini oz. zunaj Slovenije, kar pomeni, da so se v Slovenijo nekoč priselili. Vendar ima več kot polovica teh prebivalcev (137.000) slovensko državljanstvo; nekateri od teh so bili namreč že rojeni kot slovenski državljani (rodili so se npr. slovenskim državljanom v tujini), drugi pa so postali slovenski državljani z naturalizacijo.

Prav tako tudi tuji državljani v Sloveniji – teh je bilo 1. januarja 2018 skoraj 122.000 – niso vsi priseljenci. Približno 8.600 ali 7 % od teh jih je namreč imelo prvo prebivališče v Sloveniji; torej niso priseljenci.

Obvestilo

Za prikaz vsebine je potrebno strinjanje s piškotki.

Več o piškotkih

2. trditev: Največ priseljencev v Sloveniji je iz nekdanje Jugoslavije.

Res je. Več desetletij v skupni državi se odraža tudi v zdajšnji sestavi prebivalstva Slovenije. Med 250.000 priseljenci jih je 216.000 (86 %) imelo prvo prebivališče v kateri od držav, nastalih po razpadu Jugoslavije. Med temi so najštevilnejši  tisti, katerih prvo prebivališče (po njihovem rojstvu) je bilo v Bosni in Hercegovini (108.000), sledijo po številu tisti, katerih prvo prebivališče je bilo na Hrvaškem (45.000), in nato tisti s prvim prebivališčem v Srbiji (25.000).

Od priseljencev iz drugih evropskih držav so najštevilnejši tisti, katerih prvo prebivališče je bilo v Nemčiji (7.300), nato tisti s prvim prebivališčem v Italiji (4.100) in v Ruski federaciji (3.000). Med prebivalci, katerih prvo prebivališče je bilo v eni od neevropskih držav, je največ takih, katerih prvo prebivališče je bilo na Kitajskem (1.000), sledijo tisti s prvim prebivališčem v Združenih državah (800) ter v Argentini in Kanadi (v vsaki 400).

Sicer pa je vseh 250.000 priseljenih prebivalcev Slovenije skupaj imelo svoja prva prebivališča v kar 171 tujih državah.

Prej navedeni podatki veljajo za Slovenijo kot celoto, v posameznih statističnih regijah pa je zastopanost priseljenih prebivalcev po državi prvega prebivališča drugačna in med regijami zelo različna. V pomurski regiji prevladujejo med priseljenci tisti s prvim prebivališčem na Hrvaškem (36 %), v vseh preostalih regijah pa je največ priseljencev s prvim prebivališčem v Bosni in Hercegovini (32 %–65 %). Prebivalci s prvim prebivališčem v Italiji predstavljajo v obalno-kraški regiji skoraj 9 % vseh priseljencev, v zasavski regiji pa manj kot 0,2 %.




3. trditev: Število priseljencev v Sloveniji narašča.

Res je. Rezultati prvega povojnega popisa leta 1948 so pokazali, da je bilo 5,5 % prebivalcev Slovenije rojenih zunaj Slovenije. V letu 2002 je bilo med prebivalci Slovenije takih, katerih prvo prebivališče je bilo v tujini, 8,5 %, v letu 2011 je delež teh znašal 11,1 %, v letu 2018 pa 12,1 %.

Nekaj več kot polovica (55 %) današnjih prebivalcev Slovenije s prvim prebivališčem v tujini se je v Slovenijo prvič priselilo po osamosvojitvi Slovenije. Od tistih s prvim prebivališčem na Kosovu, v Srbiji ali v Bosni in Hercegovini se jih je največ prvič priselilo v Slovenijo od leta 2010 dalje (45 %, 29 % oz. 23 %), medtem ko je skoraj 25 % prebivalcev s prvim prebivališčem na Hrvaškem prvič prišlo v Slovenijo že v 70. letih prejšnjega stoletja.

Od prebivalcev s prvim prebivališčem v Argentini se jih je v Slovenijo prvič priselilo največ v prvem desetletju novega tisočletja (40 %), od prebivalcev s prvim prebivališčem na Kitajskem pa jih je skoraj polovica (49 %) prvič prišla v Slovenijo od leta 2010 dalje.

Med priseljenimi prebivalci Slovenije je več moških kot žensk (57 % moških). Največja številčna razlika med spoloma je pri tistih, ki so se prvič priselili v prvem desetletju novega tisočletja: moških je skoraj dvakrat toliko kot žensk. Med priseljenimi v zadnjem desetletju je to razmerje že nekoliko bolj uravnovešeno.


4. trditev: Priseljenci so mlajši od preostalih prebivalcev Slovenije.

To je le delno res. Priseljenci so ob prvi priselitvi v Slovenijo najpogosteje ljudje v aktivni dobi. Prebivalci Slovenije s prvim prebivališčem v tujini so bili ob prvi priselitvi v Slovenijo stari povprečno nekaj čez 27 let. To se sklada z ugotovitvijo, da je glavni namen priselitve v Slovenijo za največ tujih državljanov delo ali zaposlitev.

Drugače so prebivalci Slovenije s prvim prebivališčem v tujini povprečno starejši od tistih s prvim prebivališčem v Sloveniji. V začetku leta 2018 je bila povprečna starost vseh prebivalcev Slovenije 43,2 leta; povprečna starost tistih s prvim prebivališčem v tujini je bila 48,6 leta, povprečna starost tistih s prvim prebivališčem v Sloveniji pa 42,5 leta.

Povprečni priseljenec v Sloveniji je tako moški, srednješolsko izobražen, slovenski državljan, s prvim prebivališčem v Bosni in Hercegovini, star malo manj kot 49 let, v Slovenijo se je prvič priselil v 90. letih prejšnjega stoletja.