Dan varne uporabe interneta

Internet omogoča dostop do informacij, komunikacijo, spletno nakupovanje, urejanje financ, konzumiranje video- in avdiovsebine in delo od doma, število internetnih storitev pa se še povečuje. Prav tako se povečuje število z internetom povezanih pametnih naprav, kot so npr. pametne ure, robotski sesalniki, pametne kamere, pametne vtičnice, pametna svetila, ki se jih lahko upravlja od koderkoli in kadarkoli. Nekateri uporabniki internetnih storitev se morda premalo zavedajo, da z vsako uporabo interneta puščajo za seboj digitalne sledi. Številni omogočajo mobilnim aplikacijam, ki jih uporabljajo, dostop do različnih zasebnih podatkov; nekateri vedé, drugi nevedé. Z nadaljnjim razširjanjem uporabe interneta in s čedalje širšo ponudbo internetnih storitev postaja varna uporaba interneta najpomembnejša veščina vsakega internetnega uporabnika. Letošnji dan varne uporabe interneta bo 5. februarja, letošnje geslo tega dneva pa je Skupaj za prijaznejši internet.

Redni uporabniki interneta večinoma dostopajo do interneta s pametnega telefona

V 1. četrtletju 2018 je imelo dostop do interneta 87 % gospodinjstev, 80 % oseb, starih 16–74 let, pa je internet redno uporabljalo. Ti redni uporabniki so do interneta dostopali v največjem odstotku s pametnega telefona (v 85 %) (v EU-28: 87 %). Med temi pa je bil ta način dostopa najbolj razširjen med 25–34-letniki (97 %), sledili so 16–24-letniki (96 %) in 35–44-letniki (93 %), najmanj razširjen pa med 65–74-letniki (54 %). 

63 % rednih uporabnikov interneta je do interneta dostopalo s prenosnega računalnika (v EU-28: 62 %), 48 % z namiznega (v EU-28: 49 %) in 25 % s tabličnega računalnika (v EU-28: 41 %). Z drugih mobilnih naprav (npr. z igralne konzole, e-bralnika, pametne ure) pa so do interneta dostopali skupaj 4 % rednih uporabnikov interneta (v EU-28: 13 %). Delež teh je bil najvišji med 16–24-letniki (8 %).

Kako in v kolikšnem obsegu so uporabniki interneta v zadnjih 12 mesecih skrbeli za varnost pri uporabi pametnega telefona?

Več kot polovica uporabnikov pametnega telefona je uporabljala varnostni program (antivirusni, anti-spam ali požarni zid), ki je bil naložen z operacijskim sistemom  

Med 16–74-letniki, ki so uporabljali internet v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem, je bilo v 1. četrtletju 2018 87 % uporabnikov pametnega telefona (v EU-28: 86 %). 57 % teh je na pametnem telefonu uporabljala varnostni program (antivirusni, anti-spam ali požarni zid), ki je bil naložen ali ponujen skupaj z operacijskim sistemom (v EU-28: 43 %), 10 % teh pa je uporabljalo varnostni program, ki so si ga naročili in namestili sami ali je to zanje opravil kdo drug (v EU-28: 15 %). 16 % uporabnikov pametnega telefona ni uporabljalo nobenega varnostnega programa, 20 % pa jih ni vedelo, ali je na njihov pametni telefon naložen varnostni program.

Več kot četrtina uporabnikov pametnega telefona mobilnim aplikacijam, ki so jih uporabljali, ni omejila ali zavrnila dostopa do zasebnih podatkov

Uporabniki pametnih telefonov lahko na svoje naprave naložijo številne programe ali mobilne aplikacije. Hkrati s tem pa tem mobilnim aplikacijam ali 'appsom' omogočijo, da dostopajo tudi do njihovih zasebnih podatkov (npr. seznama kontaktov) na mobilnem telefonu in da tudi zbirajo različne podatke o njih (npr. o njihovi lokaciji), čeprav to za delovanje mobilne aplikacije (npr. svetilke) ni potrebno. Uporabniki pametnega telefona namreč aplikaciji, ki jo uporabljajo, lahko dostop do svojih zasebnih podatkov omejijo ali zavrnejo.

Med vsemi 16–74-letniki, ki so v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem v letu 2018 uporabljali internet in pametni telefon, je bilo 51 % takih, ki so mobilnim aplikacijam, ki so jih uporabljali ali namestili na pametni telefon, vsaj enkrat v tem obdobju omejili ali zavrnili dostop do svojih zasebnih podatkov (v EU-28: 58 %), 29 % takih, ki niso nikoli omejili ali zavrnili tega dostopa (v EU-28: 28 %), 8 % pa jih sploh ni vedelo, da to lahko napravijo (v EU-28: 7 %).

Med 16–24 let starimi uporabniki pametnega telefona je bilo takih, ki so mobilnim aplikacijam omejili ali zavrnili dostop do zasebnih podatkov, 66 %, med 25–34-letniki jih je bilo 61 %, med  35–44-letnik 51 %, med 45–54-letniki 43 %, med 55–64-letniki 34 % in med  65–74-letniki 29 %.

Največ takih, ki niso vedeli, da je to sploh mogoče, je bilo med 55–64-letniki (13 %) in 65–74-letniki (12 %), najmanj pa med 16–24-letniki (4 %).

Izguba informacij, dokumentov ali drugih podatkov na pametnem telefonu zaradi virusa ali drugih sovražnih programov

Na pametnih telefonih se hranijo najrazličnejši podatki, npr. slike, sporočila, uporabniška imena in gesla za uporabljane internetne storitve (npr. e-pošto, družabna omrežja). Izguba takih podatkov je lahko zelo neugodna. Koliko uporabnikov je (zaradi virusov ali drugih sovražnih programov) izgubilo podatke na pametnem telefonu?

Med 16–74-letniki, ki so v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem v letu 2018 uporabljali internet in pametni telefon, se je to že kdaj zgodilo (npr. zaradi virusa ali drugih sovražnih programov) povprečno štirim uporabnikom pametnega telefona med stotimi (4 %), (v EU-28: 5 %).  
Med 16–24-letniki in med 25–34-letniki se je to že zgodilo povprečno petim med stotimi (5 %), med 35–44-letniki in 45–54-letniki štirim (4 %) ter med 55–64-letniki povprečno trem med stotimi (3 %).

Preprosta prijava z uporabniškim imenom in geslom je najpogosteje uporabljen elektronski identifikacijski postopek pri uporabi internetnih storitev

Pri uporabi različnih internetnih storitev, npr. e-pošte, družabnih omrežij, storitev e-uprave, pri spletnem nakupovanju, se uporabljajo različni elektronski identifikaciji postopki, s katerimi posameznik izkazuje svojo identiteto in s katerimi glede na tip uporabljenega postopka tudi jamči za vsebino posredovanih informacij ter s katerim se tudi elektronsko podpiše.

Osebe (16–74 let), ki so v zadnjih 12 mesecih pred anketiranjem v 1. četrtletju 2018 uporabljale internet, so kot identifikacijski postopek v največjem odstotku uporabljale preprosto prijavo z uporabo uporabniškega imena in gesla, in sicer v 94 % (v EU-28: 81 %). 34 % jih je uporabljalo uporabniški račun na družabnih omrežjih (npr. prijavo s Facebookom) tudi pri drugih internetnih storitvah (v EU-28: 33 %); 24 % jih je uporabljalo postopke, za katere je bil potreben mobilni telefon, npr. prejem kode v SMS-sporočilu (v EU-28: 44 %); 21 % jih je uporabljalo digitalni certifikat v elektronski ali fizični obliki, ki se uporablja z bralnikom kartic (v EU-28: 17 %); 16 % pa jih je uporabljalo enkratni generator gesel (napravo v fizični ali elektronski obliki, ki generira gesla), kar je bilo enako povprečju v EU-28 ter sezname enkratnih PIN-kod (osebne identifikacijske številke) ali naključne znake gesla, npr. dodatno varovalno geslo pri potrjevanju plačil pri e-bančništvu (v EU-28: 30 %).