Tuja notranja podjetja, Slovenija, 2017

 
V Sloveniji je v 2017 delovalo 8.018 tujih notranjih podjetij   
 
Tuje notranje podjetje je podjetje s sedežem v Sloveniji, ki ga nadzira institucionalna enota s sedežem zunaj Slovenije. Izvor in poslovanje tujih podjetij spremljamo, kolikor podatkovni viri to omogočajo, po načelu države končnega nadzora, to je glede na državo, v kateri je sedež institucionalne enote (pravne ali fizične osebe), ki je končni lastnik, oziroma enote, ki v verigi podjetij prva odloča o strategiji poslovanja.
 
Med vsemi 142.153 v 2017 aktivnimi podjetji v Sloveniji, uvrščenimi v nefinančne dejavnosti (iz področij dejavnosti od B do J, od L do N in S95 po Standardni klasifikaciji dejavnosti 2008), je bilo tujih notranjih podjetij 8.018 ali 5,6 %.
   
Ekonomsko najpomembnejša tuja notranja podjetja so bila pod nadzorom Nemčije, Avstrije in Švice

Tuja notranja podjetja v Sloveniji so v letu 2017 bila pod nazorom 106 različnih držav; te so bile večinoma, v več kot 90 %, evropske države. Podjetja pod nadzorom Amerike in Azije so predstavljala po malo več kot 3 %, podjetja pod nadzorom afriških držav in držav Oceanije in polarnih regij pa skupaj manj kot odstotek. Približno polovica tujih notranjih podjetij je bilo pod nadzorom držav članic EU-28.
 
Največ tujih notranjih podjetij v Sloveniji (skupaj skoraj dve tretjini) je bilo pod nadzorom Italije, Srbije, Ruske federacije, Bosne in Hercegovine, Avstrije, Hrvaške in Nemčije. Ekonomsko najpomembnejša podjetja med temi podjetji, tj. tista, ki so ustvarila največ dodane vrednosti, so bila podjetja pod nadzorom Nemčije, Avstrije, Švice, Francije, Hrvaške in Italije (ta so ustvarila skupaj skoraj dve tretjini vse dodane vrednosti, ustvarjene v tujih notranjih podjetjih).

Tuja notranja podjetja v Sloveniji so gospodarsko zelo pomembna
 
Eden ključnih kazalnikov uspešnega gospodarjenja je dodana vrednost. Tuja notranja podjetja so v letu 2017 prispevala k celotni dodani vrednosti, ustvarjeni v Sloveniji, več kot četrtino (27,2 %), kar kaže na uspešnost poslovanja teh podjetij. Zaposlovala pa so v letu 2017 okoli četrtino (25,8 %) vseh v Sloveniji zaposlenih oseb. Bolj ali manj podobna razmerja so veljala tudi za druge rezultate poslovanja (prihodki od prodaje, investicije). Pri izdatkih za raziskave in razvoj v Sloveniji pa so bila zastopana z največjim deležem, kar z 39,0 %.   
   
Tretjino dodane vrednosti in investicij vseh tujih notranjih podjetij v Sloveniji so ustvarila podjetja pod nadzorom Nemčije in Avstrije   

Med tujimi notranjimi podjetji v Sloveniji so kar tretjino celotne dodane vrednosti in tretjino vseh investicij teh podjetij ustvarila samo podjetja pod nadzorom Nemčije in Avstrije, zaposlovala pa so tretjino vseh zaposlenih v teh podjetjih. Največ izdatkov za raziskave in razvoj v tujih notranjih podjetjih, kar tretjino, so prispevala podjetja pod nadzorom Švice; skupaj s podjetji pod nadzorom Nemčije pa so prispevala skoraj 60 % vseh izdatkov za raziskave in razvoj v tujih notranjih podjetjih v Sloveniji.

Med podjetji pod tujim nadzorom v Sloveniji so več kot polovico celotne dodane vrednosti ustvarila industrijska podjetja 
 
Največ podjetij med tujimi notranjimi podjetji v Sloveniji je delovalo v dejavnostih, ki so spadale v skupino dejavnosti ostale storitve, 43,2 % (od tega tretjina v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, četrtina v dejavnosti promet in skladiščenje, sledile pa so dejavnosti poslovanje z nepremičninami, informacijske in komunikacijske dejavnosti ter gostinstvo). Druga po številu najmočnejša skupina med temi podjetji so bila podjetja v dejavnosti trgovina (teh je bilo 29,5 %), sledila so podjetja v dejavnostih gradbeništvo (15,0 %) in industrija (12,3 %).   

Več kot polovico celotne dodane vrednosti, ki so jo ustvarila tuja notranja podjetja v Sloveniji, so prispevala industrijska podjetja; zaposlovala pa skoraj polovico vseh v teh podjetjih zaposlenih oseb.

Velika večina tujih notranjih podjetij v industrijski dejavnosti je delovala v predelovalnih dejavnostih

Večina tujih notranjih podjetij v industrijski dejavnosti je (po SKD) spadala v predelovalne dejavnosti (C), sledila so podjetja, uvrščena v skupine dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro (D), oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja (E) ter rudarstvo (B). Med tujimi notranjimi podjetji v predelovalnih dejavnostih so po največjem deležu dodane vrednosti in največjem številu zaposlenih izstopala podjetja v proizvodnji motornih vozil, prikolic in polprikolic, po deležu izdatkov za raziskave in razvoj v industriji pa podjetja v proizvodnji farmacevtskih surovin in preparatov.