Temeljni agregati sektorja država (aprilsko EDP poročanje), Slovenija, 2016–2019

Rast izdatkov višja od rasti prihodkov
Lani je bila medletna rast prihodkov 4,8-odstotna in podobna nominalni rasti BDP (4,9 % BDP). Kljub še vedno ugodnim ekonomskim trendom se je v javnih financah že pokazal vpliv umirjanja gospodarske rasti.

V primerjavi z 2018 (rast prihodkov je bila 7,1-odstotna) so se prilivi v državni proračun pričeli umirjati, kar ponazarjajo nižje stopnje rasti prihodkov. Precej nižji so bili prilivi nedavčnih prihodkov iz udeležbe pri dobičku finančnih družb v katerih je imela država lastniške deleže. Država je imela lani nominalno prihodke še vedno višje od izdatkov, so pa ti naraščali počasneje od državne porabe, kjer je bila rast 5,2-odstotna.

Lani izrazita rast plač in socialnih prejemkov
Zaradi ugodnih gospodarskih gibanj je država lani stroške plač povečala za 7,9 % ali 399 milijonov EUR, socialne prejemke pa za 5,1 % ali 361 milijonov EUR. Sredstva za zaposlene se intenzivneje povečujejo od leta 2016, socialni prejemki pa od 2017 dalje.

Primarni izdatki (tj. brez izdatkov za obresti) so se lani povečali za 1.082 milijonov EUR. Rast je bila podobna kot v letu 2018, 6,0-odstotna.

Centralna raven ponovno z najvišjim presežkom
Država je v 2019 ponovno najbolje poslovala na centralni ravni. Presežek je znašal 291 milijonov EUR, kar je 105 milijonov EUR manj kot v predhodnem letu. Občine so poslovale s primanjkljajem v višini 42 milijonov EUR.
Skladi socialne varnosti so leto 2019 zaključili z minimalnim presežkom v višini 12 milijonov EUR.


Slovenija dolg države znižala na 66,1 % BDP
Zaradi aktivnega upravljanja dolga se je državni dolg v primerjavi z 2018 zmanjšal za 479 milijonov EUR, na 31.744 milijonov EUR ali 66.1 % BDP. Država je zapadli dolg refinancirala z novimi evro obveznicami po nižjih obrestnih merah, kar je ugodno vplivalo na nadaljnje zniževanje izdatkov za obresti (10,7 %).

V letu 2019 je država za stroške obresti namenila 1,7 % BDP ali 821 milijonov EUR.
Zaradi portfelja obrestnih zamenjav oz. izvedenih finančnih instrumentov so se lani nekoliko povečale obveznosti iz kratkoročnih posojil, na kar je v pretežni meri vplivalo lansko gibanje obrestnih mer na finančnih trgih.

Revizija podatkov
Skladno z utečeno revizijsko politiko so bili revidirani podatki za obdobje 2016 - 2018: presežek v 2018 se je zmanjšal za 23,8 milijona EUR, primanjkljaj se je povečal v 2017 za 14,5 milijona EUR,  in v 2016 zmanjšal za 4,8 milijona EUR.

Podrobnejši podatki
Podrobnejši podatki so objavljeni v podatkovni bazi SiStat.