Energetska statistika, Slovenija, 2019
Količina energije, namenjene končni rabi, je v letu 2019 znašala skoraj 208.000 TJ
V Sloveniji je bila v 2019 količina energije, namenjene končni rabi, nekoliko manjša kot v prejšnjem letu (za 2 %). 21 % energije je bilo namenjene za končno rabo v gospodinjstvih.
Malo več kot polovica potreb po energiji je bila zagotovljena iz domačih virov
Domača proizvodnja energije v Sloveniji je v letu 2019 znašala 148.000 TJ. Največji delež je predstavljala jedrska energija s skoraj 43 %, sledili so obnovljivi viri energije (skupaj s hidroenergijo) s skoraj 32 % in energija iz premoga s 25 %. Iz ostalih virov je bilo proizvedene 0,1 % energije. Z domačimi viri energije je Slovenija zadovoljila 51 % potreb po energiji, preostala potrebna količina je bila zagotovljena iz uvoza.
V oskrbi z energijo so prevladovali naftni proizvodi
Ob upoštevanju uvoza in izvoza energije, je bilo v letu 2019 za oskrbo na voljo 283.000 TJ. V strukturi oskrbe z energijo so tudi v letu 2019 prevladovali naftni proizvodi, katerih delež je znašal 33 %; delež jedrske energije je znašal 22 %, delež energije iz obnovljivih virov (vključno s hidroenergijo) je znašal 18 %, delež premoga 16 % in delež zemeljskega plina 11 %.
Največ energije je bilo namenjeno rabi v prometu
Količina energije, namenjene končni rabi, je v letu 2019 znašala skoraj 208.000 TJ. Največji, 39 % delež je predstavljala raba v prometu. Drugi največji porabnik je bila predelovalna industrija z gradbeništvom s 30 %, sledila so gospodinjstva z 21 % in ostala raba s kmetijstvom z 10 %.
V letu 2019 so v strukturi končne rabe prevladovali naftni proizvodi (45 %), sledila je električna energija s skoraj 24 %, na tretjem mestu so bili obnovljivi viri energije s 14 %, sledili so zemeljski plin z 12 %, toplota z več kot 3 % in trdna goriva z 1 %.
V gospodinjstvih se je največ energije namenilo za ogrevanje prostorov
V letu 2019 je količina energije, namenjene končni rabi v gospodinjstvih, znašala več kot 44.000 TJ. Največji, 62 % delež je predstavljala raba energije za ogrevanje prostorov, sledila je raba energije za ogrevanje sanitarne vode (17 %) in raba električne energije za razsvetljavo in električne naprave (16 %). Delež energije namenjen za kuhanje je znašal 4 %, za hlajenje prostorov pa 1 %.
V strukturi rabe energentov v gospodinjstvih so prevladovala lesna goriva s skoraj 39 %, sledila je električna energija s skoraj 28 %, zemeljski plin z 10 %, ekstra lahko kurilno olje z okoli 9 %, daljinska toplota s 7 %, toplota iz okolice (ki se izkorišča s pomočjo toplotnih črpalk) s skoraj 4 %, utekočinjen naftni plin s skoraj 3 % in sončna energija z 1 %.
Domača proizvodnja energije v Sloveniji je v letu 2019 znašala 148.000 TJ. Največji delež je predstavljala jedrska energija s skoraj 43 %, sledili so obnovljivi viri energije (skupaj s hidroenergijo) s skoraj 32 % in energija iz premoga s 25 %. Iz ostalih virov je bilo proizvedene 0,1 % energije. Z domačimi viri energije je Slovenija zadovoljila 51 % potreb po energiji, preostala potrebna količina je bila zagotovljena iz uvoza.
V oskrbi z energijo so prevladovali naftni proizvodi
Ob upoštevanju uvoza in izvoza energije, je bilo v letu 2019 za oskrbo na voljo 283.000 TJ. V strukturi oskrbe z energijo so tudi v letu 2019 prevladovali naftni proizvodi, katerih delež je znašal 33 %; delež jedrske energije je znašal 22 %, delež energije iz obnovljivih virov (vključno s hidroenergijo) je znašal 18 %, delež premoga 16 % in delež zemeljskega plina 11 %.
Največ energije je bilo namenjeno rabi v prometu
Količina energije, namenjene končni rabi, je v letu 2019 znašala skoraj 208.000 TJ. Največji, 39 % delež je predstavljala raba v prometu. Drugi največji porabnik je bila predelovalna industrija z gradbeništvom s 30 %, sledila so gospodinjstva z 21 % in ostala raba s kmetijstvom z 10 %.
V letu 2019 so v strukturi končne rabe prevladovali naftni proizvodi (45 %), sledila je električna energija s skoraj 24 %, na tretjem mestu so bili obnovljivi viri energije s 14 %, sledili so zemeljski plin z 12 %, toplota z več kot 3 % in trdna goriva z 1 %.
V gospodinjstvih se je največ energije namenilo za ogrevanje prostorov
V letu 2019 je količina energije, namenjene končni rabi v gospodinjstvih, znašala več kot 44.000 TJ. Največji, 62 % delež je predstavljala raba energije za ogrevanje prostorov, sledila je raba energije za ogrevanje sanitarne vode (17 %) in raba električne energije za razsvetljavo in električne naprave (16 %). Delež energije namenjen za kuhanje je znašal 4 %, za hlajenje prostorov pa 1 %.
V strukturi rabe energentov v gospodinjstvih so prevladovala lesna goriva s skoraj 39 %, sledila je električna energija s skoraj 28 %, zemeljski plin z 10 %, ekstra lahko kurilno olje z okoli 9 %, daljinska toplota s 7 %, toplota iz okolice (ki se izkorišča s pomočjo toplotnih črpalk) s skoraj 4 %, utekočinjen naftni plin s skoraj 3 % in sončna energija z 1 %.
Pri uporabi podatkov in informacij Statističnega urada RS vedno navedite: "Vir: SURS".
Več: Avtorske pravice.
Več: Avtorske pravice.
.jpg)
