Nefinančni sektorski računi, Slovenija, 4. četrtletje 2020

Celotno gospodarstvo
Presežek (neto posojanje) celotnega gospodarstva s tujino je v četrtem četrtletju 2020 nominalno znašal 863 mio. EUR ali 7,2 % BDP, v celotnem letu 2020 pa 3.222 mio. EUR ali 7,0 % BDP. Celotno gospodarstvo je tako v 2020 ustvarilo najvišji presežek doslej. V primerjavi z letom 2019 je bil višji skoraj za četrtino, kar kaže, da se je menjava Slovenije s tujino med zdravstveno krizo zmanjšala na izvozni strani v manjši meri kot na uvozni strani.  

Nefinančne družbe
Nefinančne družbe so četrto četrtletje 2020 zaključile s primanjkljajem (neto posojanjem); ta je znašal 31 mio. EUR ali 0,3 % BDP. Sorazmerno nizek primanjkljaj v četrtem četrtletju 2020 ni bistveno vplival na presežek na letni ravni. V celotnem letu 2020 so tako nefinančne družbe ustvarile presežek v višini 1.207 mio. EUR ali 2,6 % BDP (v 2019: 793 mio. EUR ali 1,6 % BDP).
Stopnja investiranja nefinančnih družb je bila v četrtem četrtletju 2020 22,3-odstotna (v četrtem četrtletju 2019: 21,7-odstotna), v celotnem letu 2020 pa je bila 20,7-odstotna (v 2019: 21,4-odstotna).

Finančne družbe
Primanjkljaj finančnih družb je v četrtem četrtletju 2020 znašal 35 mio. EUR ali 0,3 % BDP. Finančne družbe so – v nasprotju z letom 2019 – na letni ravni poslovale s presežkom; ta je znašal 130 mio. EUR ali 0,3 % BDP.

Država
Zdravstvena kriza je pomembno vplivala na stanje javnih financ tako v četrtem četrtletju 2020 kot tudi celotnem letu 2020. Primanjkljaj države je v četrtem četrtletju 2020 znašal 1.101 mio. EUR ali 9,2 % BDP, v celotnem letu 2020 pa 3.868 mio. EUR ali 8,4 % BDP. Krizne razmere so občutno vplivale tako na prihodke kot tudi na izdatke sektorja država. Prihodke so najbolj zmanjšali manjši davčni prilivi, izdatke pa so povečale višje vrednosti večine kategorij; med temi so se najbolj povečali izdatki za subvencije, socialna nadomestila in druge tekoče transferje.

Gospodinjstva in NPISG
Bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev se je v četrtem četrtletju 2020 v primerjavi s četrtim četrtletjem 2019 nominalno povečal za 9,8 % ali za 716 mio. EUR in je znašal 8.040 mio. EUR (v letu 2020 je bil v primerjavi z letom 2019 višji za 3,8 % ali za 1.100 mio. EUR).  Bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev se v kriznih obdobjih običajno zmanjšuje ali stagnira, tokrat pa so javnofinančni transferji v okviru ukrepov za omilitev socialno-ekonomskih posledic pandemije koronavirusne bolezni potencialni upad tega dohodka na agregatni ravni preprečili.

Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so bili v četrtem četrtletju 2020 v primerjavi s četrtim četrtletjem 2019 nominalno nižji za 15,4 % (1.031 mio. EUR) in so znašali 5.665 mio. EUR. V celotnem letu 2020 so bili izdatki za 10,3 % nižji kot v celotnem letu 2019, kar je bilo največje zmanjšanje doslej in prvo po letu 2013. Opažamo, da pandemija koronavirusne bolezni in ukrepi za omejitev njenih posledic pomembno vplivajo na nakupno in varčevalno vedenje gospodinjstev. 

Zaradi precej nižjih izdatkov za končno potrošnjo se je močneje povečalo varčevanje gospodinjstev. Stopnja varčevanja gospodinjstev (delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku gospodinjstev) se je v primerjavi s četrtim četrtletjem 2019 povečala za 20,8 odstotne točke in je znašala 30,2 %. Po prvi letni oceni so gospodinjstva v Sloveniji v letu 2020 privarčevala 25,1 % svojega razpoložljivega dohodka, kar je bilo za 11,7 odstotne točke več kot v letu 2019. Povečanje stopnje bruto varčevanja v četrtem četrtletju 2020 in v celotnem letu 2020 je bilo največje doslej.

Tabele v podatkovni bazi Sistat z najnovejšimi podatki