Aktivno in neaktivno prebivalstvo, Slovenija, 2020

Do leta 2019 je število delovno aktivnih več let naraščalo, število brezposelnih pa upadalo, v letu 2020 pa se je ta trend nekoliko obrnil. V letu 2020 smo ponovno zaznali rast števila anketno brezposelnih oseb. Bilo jih je 51.000, kar je za 12,2 % več kot v letu 2019. Med njimi je število dolgotrajno brezposelnih (tj. takih, ki so bili brezposelni najmanj eno leto) ostalo približno enako kot v prejšnjih letih, število oseb, ki so bile brezposelne manj kot eno leto, pa se je v primerjavi z letom 2019 zvišalo za skoraj četrtino (za 24 % ali za 6.000). 

Med prebivalci Slovenije, starimi vsaj 15 let, je bilo 978.000 delovno aktivnih (tj. zaposlenih in samozaposlenih skupaj), od tega je bilo 54 % moških in 46 % žensk. Skupno število delovno aktivnih se je v primerjavi z letom 2019 znižalo za 0,5 %.
Skupno število aktivnega prebivalstva (to so delovno aktivni in brezposelni skupaj) je ostalo približno enako kot v 2019 (1.029.000). Število neaktivnih se je od leta 2019 zvišalo za malo več kot odstotek, na 752.000.

Stopnja anketne brezposelnosti višja, stopnja delovne aktivnosti pa nižja kot v 2019
Eden izmed kazalnikov, s katerim med drugim spremljamo dogajanje na trgu dela, je stopnja delovne aktivnosti v starosti 20–64 let. V letu 2020 je bila stopnja delovne aktivnosti v tej starostni skupini 75,6-odstotna, za 0,8 odstotne točke nižja kot v letu 2019, a hkrati za 0,2 odstotne točke višja kot v 2018.
Drug pomemben kazalnik za spremljanje trga dela (predvsem za mednarodne primerjave) je stopnja anketne brezposelnosti. V letu 2020 je bila ta v Sloveniji 5,0-odstotna. Glede na leto 2019 se je zvišala za pol odstotne točke. Višja je bila med ženskami (5,7-odstotna) kot med moškimi (4,4-odstotna).

Manj študentskega dela, manj samozaposlenih in več zaposlenih v delovnem razmerju
Med delovno aktivnimi se je v letu 2020 v primerjavi s predhodnim letom najizraziteje znižalo število samozaposlenih in oseb, ki so delale prek študentskega servisa. Število prvih je bilo nižje za 9 % (ali za 11.000), število drugih pa za 28 % (ali za 8.000).
Na trgu dela še vedno prevladuje klasična oblika dela, tj. zaposlitev v delovnem razmerju za nedoločen čas. V letu 2020 je bilo 829.000 zaposlenih v delovnem razmerju, za skoraj 2 % (ali 15.000) več kot v letu 2019. Med njimi jih je bilo 92 % zaposlenih za nedoločen čas, 8 % pa za določen čas in delež teh se še naprej znižuje. V primerjavi z letom 2019 jih je bilo za skoraj 15 % (ali 12.000) manj, medtem ko je bilo zaposlenih za nedoločen čas za malo manj kot 4 % več (ali 27.000 oseb).
Na drugi strani se na trgu dela pojavljajo tudi nestandardne in prekarne oblike. Mednje uvrščamo samozaposlene, ki ne zaposlujejo nikogar, tiste, ki so večinoma odvisni zgolj od ene stranke, študentsko delo, delo prek agencij in t. i. neprostovoljne zaposlitve s krajšim delovnim časom. Približno 72 % samozaposlenih ni zaposlovalo nikogar, približno 14 % med njimi pa jih je delalo le za eno stranko. Delež delovno aktivnih, ki so delali v prekarnih oblikah dela, je bil v 2020 4,7-odstoten, nekoliko nižji kot v 2019 (5,7-odstoten), predvsem zaradi znižanja števila oseb, ki so opravljale študentsko delo.

Število odsotnih z dela v 2020 za 46 % višje kot v 2019
V letu 2020 je bilo v referenčnem tednu odsotnih z dela 156.000 ali 16 % delovno aktivnih oseb. V primerjavi z letom 2019 je bilo njihovo število višje za 46 % (ali za 49.000). V zadnjih desetih letih je bila več kot polovica odsotnosti z dela posledica dopustov, sledile so jim odsotnosti zaradi bolezni ali poškodb ter materinskih, očetovskih ali starševskih dopustov, v letu 2020 pa je bil drugi najpogostejši razlog za odsotnost čakanje na delo. Dopust je bil v letu 2020 razlog za tretjino odsotnosti, čakanje na delo pa za nekaj manj kot četrtino. Petina odsotnih z dela ni delala oz. opravljala dela zaradi bolezni ali poškodbe.

Manj delovno aktivnih, vključenih v neformalno izobraževanje
Pred desetimi leti je bilo v izobraževanje ali usposabljanje vključenih približno petina delovno aktivnih oseb, v letu 2020 pa 11 % ali 105.000. Od tega jih je bilo nekaj več kot polovica, 64.000, vključenih v neformalno izobraževanje. Število delovno aktivnih, vključenih v neformalno izobraževanje, se je v primerjavi z letom 2019 znižalo za 34 %. Sprememb pri razlogih za neformalno izobraževanje pa v letu 2020 v primerjavi s prejšnjimi leti nismo zaznali; približno tri četrtine se jih je izobraževalo zaradi potreb dela, četrtina pa zaradi lastnega interesa in osebnega razvoja.

Več podrobnih podatkov o aktivnem in neaktivnem prebivalstvu v letu 2020 bo objavljenih 16. aprila 2021 v podatkovni bazi SiStat.